Kaj je psihoterapija

Robert Rostan

Certificiran psihoterapevt

O terapevtu

Martina Judež

Certificirana transakcijska analitičarka

O terapevtu

Mateja Švetak

Specializantka psihoterapije

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

Zakaj bi šel k psihoterapevtu, če se lahko pogovorim s prijateljem?

Prijatelji lahko blagodejno vplivajo na naše duševno zdravje in lahko smo srečni, če imamo vsaj nekaj prijateljev, ki jim lahko zaupamo in z njimi delimo naše stiske. Vendar pa pogovor s terapevtom ni enak pogovoru s prijateljem. Zakaj?
Več...

Kako psihoterapija vpliva na možgane, da pričakujejo in se počutijo bolje?

Posamezniki se vključijo v psihoterapijo z namenom, da bi se počutili bolje, vendar so pogosto v dvomih, kako jim lahko terapija pri tem pomaga. Pogost zadržek je: Kako mi bo pogovor pomagal?

Ljudje smo navajeni, da pri pogovoru z drugimi pridemo do praktičnih rešitev naših problemov. Tudi to je del psihoterapevtskega procesa, ki vključuje še veliko več. V psihoterapiji pride do spremembe na globljem in nezavednem nivoju. To je povezano z načinom, kako so možgani sprogramirani in do tega se ne da priti na enostaven način izven odnosa s psihoterapevtom.
Več...

Miti, ki krožijo o psihoterapiji

V zadnjih letih vedno več ljudi občuti stres, občutke nemira, stalnega nezadovoljstva, tesnobo, napetost, pa tudi nemoč, pomanjkanje motivacije,… Vse našteto je odraz sodobnega načina življenja, ki ne dopušča napak, zahteva stalno prisotnost, težnjo k popolnosti. Po napovedih različnih zdravstvenih organizacij bodo duševne težave ene izmed najbolj pogostih bolezni sodobnega človeka. Zato bo tudi psihoterapija, kot ena izmed najbolj učinkovitih možnosti pomoči, pridobivala še bolj na veljavi, miti, ki krožijo okoli nje, pa bodo vedno manjši.
Več...

Analitična psihologija – Jungovska analiza

Analitična psihologija je izraz, ki ga je Carl Gustav Jung uporabil za svojo psihoanalitično teorijo in psihoanalitično prakso. Ime je uporabil zato, da bi se razlikoval od Freudovega načina psihoterapije, imenovanega preprosto ‘psihoanaliza’.
Več...

Zgodbe s psihoterapevtskega kavča


Na psihoterapevtskem kavču se zapisujejo različne zgodbe. V nadaljevanju vam predstavljamo tri, ki so jih zapisali Simona, Peter in Aleksander.
Več...

Pravljice o družini kot terapevtski pripomoček


Družina je otroku največkrat varno zavetje in otrok ve, da bo doma našel oporo. Včasih pa je tudi v situaciji, v kateri se težko znajde (to je lahko rojstvo bratca ali sestrice, smrt v družini, ločitev, selitev...).
Več...

Ko ti črna mačka prečka pot...

UVOD IZ PRIROČNIKA O PSIHOLOGIJI OBSESIVNO-KOMPULZIVNE MOTNJE

V današnjem času ni lahko živeti v zahodni kulturi. Saj ne, da bi bilo našim prednikom kaj bistveno lažje … Tudi oni so se, podobno kot mi, srečevali s čustvi strahu, negotovosti, občutji izčrpanosti ali brezsmiselnosti. Tudi oni so poznali čudne, nenavadne ali črne misli, ki se v obdobjih čustvene stiske ali pa včasih kar tako pletejo v naših glavah. Verjetno pa se ena pomembnih razlik med njimi in nami izraža v odnosu do človeškega trpljenja.
Več...

Ključne ovire v odnosu med psihoterapevtom in klientom


V procesu psihoterapevtske pomoči je nujno, da so klienti poleg zaupanja deležni tudi upanja v razrešitev težave, za katere dejansko obstaja možnost uresničitve, in da obenem klientu omogočimo vpogled v situacijo, za katero lahko presodi, katera njegova pričakovanja bodo v procesu pomoči lahko uresničena in katera morda ali pa sploh ne.
Več...

Značilnosti odnosa med psihoterapevtom in klientom


Brezpogojno sprejemanje klienta, ne glede na problem, s katerim prihaja po pomoč, ne glede na osebno zgodovino in pričakovanja, pomeni razvijanje empatije, ki je nujna za to, da se psihoterapevt/svetovalec na klientov prispevek odzove »z občutkom, globokim razumevanjem, sočutjem in resnično skrbjo« (Shulman).
Več...

Znani so povedali o svojih duševnih težavah

Znane osebe iz sveta filma, gledališč ali pevskega odra velikokrat spregovorijo o svojih duševnih težavah in nam s tem nakažejo, da so povsem človeške, tako kot smo mi sami. Zbrali smo nekaj njihovih izjav.
Več...

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.2

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se