Depresija


Kaj je depresija?
Depresija prizadane posameznikovo razpoloženje, čustva, misli in telo. Posledice te bolezni čuti vsa družina, tudi posameznikova širša okolica. Na srečo je ozdravljiva, a je pot do ozdravitve dolgotrajna.

Njeni glavni simptomi so lahko blagi, lahko pa so tudi precej izraziti:
• občutja žalosti in depresivno razpoloženje,
• izguba interesa in zadovoljstva ob aktivnostih, ki se jih je oseba včasih z veseljem udeleževala,
• sprememba v apetitu, izguba teže,
• težave s spanjem, pretirano spanje,
• izguba energije in povečana utrujenost,
• počasnejše gibanje in govor,
• občutek brezvrednosti in krivde,
• misli o smrti in samomoru.

Depresija


Pojavnost depresije
Depresija lahko prizadene vsakega izmed nas, mlajše in starejše osebe obeh spolov. Pri ženskah jo odkrijejo dvakrat pogosteje kot pri moških. Vzroki za nastanek depresije so različni in se pogosto prepletajo.


Različne oblike depresije
Poznamo različne oblike depresije, vsaka od njih pa ima svoje simptome, vzroke in način zdravljenja.

HUDA DEPRESIVNA MOTNJA
Huda depresija je resna razpoloženjska motnja, ki vpliva na vse vidike življenja. Posledice pusti pri posameznikovem delu, na spanju, prehranjevanju, učenju in uživanju. Lahko se pojavi enkrat v življenju, ali pa se večkrat ponovi in tako »zmoti« normalno življenje. Ljudje, ki tega stanja niso nikoli izkusili, zelo težko razumejo, kaj prestajajo bolniki s to motnjo. Le-ti so izjemno utrujeni, z zelo zmanjšano koncentracijo, obupom, nespečnostjo ali stalnim spanjem, z nemočjo, nesamozavestjo in močnim samoobtoževanjem.

DISTIMIČNA MOTNJA
Je kronična depresija blage stopnje. Je nekoliko bolj mila kot prej opisana in kronične narave. Osebe niso popolnoma onesposobljene. Pogosto se prične že v otroštvu. Posameznik se ne more dobro počutiti, ni radosten in vesel.

POPORODNA DEPRESIJA
Nekatere ženske takoj po porodu doživijo »poporodno otožnost«, kjer so prisotna nihanja v razpoloženju, občutki strahu in anksioznosti, pomanjkanje apetita in pogosti napadi joka. Takšna otožnost običajno izveni v parih dnevih. Pri poporodni depresiji pa so vsi znaki bolj izraziti in močnejši, traja lahko tudi več mesecev. Pojavi se lahko tudi eno leto po porodu. To stanje zahteva resno zdravljenje. Poporodno depresijo naj bi izkusilo 10 do 15 % porodnic. To vrsto depresije naj bi povzročile hormonske spremembe v telesu v kombinaciji s stresom zaradi rojstva otroka ter spremembami v življenju, ki ga rojstvo prinaša.

PRILAGODITVENA MOTNJA Z DEPRESIVNIM RAZPOLOŽENJEM
Ta vrsta depresije pride na površje ob eni ali več težkih življenjski situacijah. Osebe, ki ob stresnih dogodkih doživljajo depresivne simptome, lahko trpijo za opisano motnjo.

SEZONSKA MOTNJA RAZPOLOŽENJA
Pretežno v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe, se pojavlja sezonska motnja razpoloženja. Ko se pojavi pomlad ali poletje, se običajno umakne. Sezonska motnja razpoloženja se učinkovito zdravi s svetlobno terapijo.

BIPOLARNA MOTNJA ALI MANIČNA DEPRESIJA
Pri tej obliki bolezni posameznik doživi eno ali več epizod intenzivne evforije, ekstremno dobrega razpoloženja, nato pa ponovno zapadejo v zelo slabo razpoloženje (depresivno stanje). Ko so v manični fazi nenadzorovano trošijo denar, sprejemajo slabe odločitve, menijo, da imajo posebne sposobnosti, govorijo brez prestanka, so polni energije. Takim vrhuncem sledi padec v depresijo. Tveganje za samomor je pri tej obliki zelo veliko.



PREVERITE: samoocenjevalni test depresije


Znaki depresije
Depresija je bolezen, ki prizadene vse vidike posameznikovega delovanja:
• telo: splošne bolečine, jokavost, utrujenost, apatičnost, pomanjkanje energije
• vedenje: jok, umikanje, izpuščanje aktivnosti, zmanjšana skrb zase, motnje spanja, sprememba apetita, pomanjkanje zanimanja za spolnost, razdražljivost
• misli: prevladujejo negativne misli
• čustva: žalost, potrtost, nemoč, napetost, tesnoba, anksioznost, obup, izguba zanimanja in zadovoljstva

Tipični stavki depresivne osebe so:
»Nisem vredna.«
»Meni ni pomoči.«
»Najraje bi kar umrla.«
»Slaba sem.«
»Nimam prihodnosti.«


Vsak depresivni bolnik nima vseh simptomov depresije. Nekateri jih imajo samo nekaj, drugi jih imajo več.


Dejavniki tveganja
Številni dejavniki lahko igrajo pomembno vlogo pri nastanku depresije:
• biokemični: razlike v kemičnih spojinah v možganih lahko prispevajo k depresiji; človeški možgani vsebujejo preko 500 milijonov živčnih celic – nevronov, ki med seboj komunicirajo preko živčnih končičev – sinaps. V njih so posebne kemične snovi. Raziskovalci so dokazali, da so pri depresivnih osebah količina in razmerja med nevrotransmiterji, spremenjena.
• genetski: depresija se lahko deduje; če jo ima eden izmed enojajčnih dvojčkov, je 70 % verjetnost, da se bo nekoč v življenju srečal z njo tudi drug dvojček
• telesni: fizičnim spremembam v telesu se pridružujejo tudi duševne spremembe. Depresija je pogosta spremljevalka ob možganski kapi, raku in Parkinsonovi bolezni. Tak bolnik nima volje poskrbeti zase.
• osebnostni: ljudje z nizko samozavestjo, ki so hitro obremenjeni zaradi stresa ali ki so po naravi pesimisti, imajo več možnosti, da zbolijo za depresijo; strokovnjaki povezujejo pesimistični značaj in depresivno razpoloženje.
• okoljski: stalna izpostavljenost nasilju, zanemarjanju, zlorabam ali revščini vpliva na pojav depresivnih stanj. Sem prištevamo tudi nenadne stresne dogodke, kot so smrt bližnjega, ločitev, izguba dela, finančne probleme...

Depresija
Vir: Projekt "Uporaba sodobnih komunikacijskih medijev pri osveščanju glede duševnega zdravja mladih na prehodu v odraslost" Oddelka za psihologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani in podjetja Talk Through d.o.o. s spletnim mestom www.mojpsihoterapevt.si. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


Kako zdravimo depresijo
Posameznik, ki je depresiven, se počuti, kot da nikoli več ne bo stopil iz »temne sence«. Vendar je depresija ozdravljiva oz. obvladljiva. Pomembno je poiskati pomoč. Učenje o možnostih, ki so na voljo, pomaga razumeti, kateri pristop bi bil najustreznejši, ali zdravljenje z zdravili, uvajanje določenih sprememb v vsakodnevno življenje in obiskovanje psihoterapije.Tako kot depresija ne vpliva enako na dve osebi, ni enotnega pristopa, ki bi zdravil vse. Kar deluje pri nekom, morda ne bo delovalo pri drugemu. 

Nekaj namigov za boljši učinek zdravljenja:
• podučite se o svoji bolezni,
• za definiranje ustreznega pristopa zdravljenja je potrebno nekaj časa,
• ne zanašajte se samo na zdravila,
• vključite pomoč vam najbližjih,
• zdravljenje zahteva čas in vašo predanost.

Samopomoč in kaj lahko storimo sami
Navajamo nekaj nasvetov, kaj lahko naredite sami ali vaši najbližji tekom zdravljenja depresije:
• Bodite aktivni in telovadite.
• Postavite si realne cilje.
• Preživite čas z ljudmi, ki jih imate radi, jim zaupate in ob katerih se počutite sproščeno.
• Ne izolirajte se od drugih, sprejmite pomoč.
• Pričakujete, da se bo vaše razpoloženje počasi izboljševalo.
• Odložite pomembne odločitve (kot so ločitev, poroka, sprememba službe, selitev...) za kasnejši čas, ko boste bolje. Posvetujte se z drugimi, ki vas dobro poznajo in imajo objektivnejši pogled na vašo situacijo.
• Stalno se izobražujte o depresiji.

Psihoterapija
Psihoterapija ob pomoči certificiranega psihoterapevta posameznika nauči praktičnih tehnik, kako premagati negativno razmišljanje in katere vedenjske vzorce uporabljati pri boju z depresijo. Terapija pomaga tudi odkrivati korenine depresije, pomaga razumeti, zakaj se počutimo na določen način, kakšni so naši sprožilci za depresijo in kaj lahko storimo, da nam bo bolje in da ostanemo zdravi. Psihoterapevt vam bo skozi pogovor skušal omogočiti vpogled v vaše odnose z drugimi, vzorec vaših odnosov, ki se ponavljajo ter vas naučil vzpostavljati boljše odnose, zmanjšati osamitev ter zgraditi trdno socialno oporo. Psihoterapija tudi pomaga pri prepoznavanju in določitvi trdnih zdravih meja do drugih, ki so za vas ustrezne. Pogovor z zaupanja vrednim terapevtom lahko zagotovi tudi dobre povratne informacije o bolj pozitivnih načinih reševanja življenjskih izzivov in težav.
Pri skupinski terapiji lahko poslušanje ostalih, ki gredo skozi iste težave kot vi, potrjuje vaše izkušnje in vam pomagajo zgraditi samozavest. Pogosto so člani skupine nahajajo na različnih točkah v svoji depresiji, zato lahko dobimo nasvete iz različnih vidikov. Skupina nam je lahko bogat vir idej in navdiha.

Zdravljenje z zdravili
Včasih se zgodi, da depresije ne prepoznamo pravočasno, zaradi česar se poslabša. Ob težjih oblikah depresije samo prijetne aktivnosti niso dovolj za okrevanje. V takih primerih je potrebno vključiti zdravljenje z zdravili - antidepresivi. S pomočjo antidepresivov se razpoloženje sčasomaizboljša in posameznik lažje napreduje na potiokrevanja. Pomembno je vedeti, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.
Če jemljete zdravila za depresijo, ne prezrite drugih zdravljenj. Spremembe življenjskega sloga ne pomagajo samo pri hitremu okrevanju od depresije, ampak tudi zagotavljajo spretnosti in večine, ki pomagajo preprečiti njeno ponovitev.


Alternativne oblike zdravljenja

Sem prištevamo:
• akupunkturo,
• aromaterapijo,
• kiropraktiko,
• vitamine in prehranske dodatke,
• hipnozo,
• masažo,
• meditacijo,
• relaksacijo,
• jogo in
• muzikoterapijo.



Katere besede pomagajo depresivni osebi?

Pomagajo:
»V tem nisi sam-a.«
»Meni si pomemben-a.«
»Potrebuješ objem?«
»Ne boš znorel-a.«
»Nismo tukaj zato, da bi gledali drug čez drugega, ampak drug v drugega.«
»Ko bo to mimo, bom še vedno tu zate.«
»Ne vem točno, kaj občutiš, ampak lahko ti ponudim moje sočutje.«
»Ne bom te zapustil-a.«


Ne pomagajo:
»Vedno je nekdo še na slabšem, kot si ti.«
»Nihče ni rekel, da je življenje pravično.«
»Nehaj se smiliti sam-a sebi!«
»Depresiven si. Ali nisi vedno?«
»Poskušaj ne biti toliko depresiven-a.«
»To je tvoja krivda.«
»Vem, kako se počutiš. Tudi sama sem bila nekaj dni depresivna.«
»Z depresijo nas kaznuješ.«



Morda bi vas zanimalo tudi:
Na kratko o depresiji
Zgodba s psihoterapevtskega kavča - depresija
Kdaj na psihoterapijo?

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se