Kdaj komunikacija med partnerjema ni ustrezna? Če ste po pogovoru potrti, se počutite neslišano, neupoštevano, nerazumljeno... Se med skupnim pogovorom počutite napadeno? Vse navedeno nakazuje, da komunikacija ni ustrezna, nespodbujajoče vpliva na vajin odnos in intenzivira negativna občutja.
Odnosi med partnerjema včasih zaidejo v zelo težavne vode, konflikti se poglabljajo, rešitve pa so vedno bolj oddaljene. Pomoč strokovnjaka je v teh primerih zelo dobrodošla.
Partnerska terapija se od osebne psihoterapije razlikuje v tem, da psihoterapevta obiskujeta oba partnerja istočasno. Pogovor s psihoterapevtom poteka običajno enkrat tedensko, na isti dan v tednu in ob stalnem terminu. Srečanja trajajo 90 minut. Število srečanj je odvisno od vsakega posameznega para in njunih težav. S terapijo lahko kadarkoli zaključite ali pa jo kasneje ponovno pričnete obiskovati.
Moj partner odklanja partnersko terapijo in je ne želi obiskovati
Pogosto se zgodi, da le en od partnerjev zaznava nezadovoljstvo in problem ter ga želi rešiti z zunanjo neodvisno pomočjo, drug partner pa se temu upira. To je moč opaziti pri številnih parih, ki se oglasijo po pomoč. Možnost je, da s psihoterapijo prične le eden od partnerjev. S psihoterapevtom se posvetita partnerskemu odnosu in vsem možnostim, kako lahko eden od partnerjev prispeva k spremembam in izboljšavam. Pogosto se nato zgodi, da se drug partner premisli in se tudi on odloči za obiskovanje terapij.Psihoterapija in njeni miti
V tujini je obiskovanje psihoterapevta povsem običajna stvar. Vključitev v psihoterapijo predstavlja odraz odgovornosti do sebe in do medosebnih odnosov z drugimi. Pri nas je v povezavi s tem prisotnih več tabujev in strahov. Najpogostejši so naslednji:- Psihoterapija je le za nore ljudi.
- Če potrebuješ psihoterapijo, pomeni, da si šibek.
- Pogovor s prijateljem je ravno tako dober kot pogovor s terapevtom.
- Težave lahko človek premaga sam, če je le dovolj vztrajen in pozitiven.
- Psihoterapevta plačuješ za to, da posluša tvoje pritoževanje.
- Psihoterapevt bo vzroke za vse težave pripisal staršem oz. travmam iz otroštva.
- V terapijo je potrebno hoditi več let.
Več o mitih
Partnerska terapija je varna in strukturirana metoda
Partnerja se ob terapiji naučita:- partnerskega pogovora,
- ustvarjati boljši odnos,
- učinkoviteje reševati konflikte ter
- poglobljenega vzajemnega razumevanja in povezanosti.
Psihoterapevt partnerjema pomaga:
- razumeti in spreminjati vedenjske vzorce ter prepričanja,
- spodbujati k spremembam in
- pri iskanju ustreznih in najučinkovitejših rešitev.
Oglejte si
naše terapevte, ki izvajajo partnerske terapije
Katere izzive moramo premagovati pri skupnem življenju s partnerjem
Tekom različnih življenjskih obdobij se srečamo z različnimi preizkušnjami. Vsak partnerski odnos lahko v neki točki zastane, komunikacija utihne, zadovoljstvo s partnerskim odnosom se prične zniževati.
Med najbolj pomembne partnerske preizkušnje štejemo:
NEGATIVNO, NEUČINKOVITO ALI CELO ODSOTNO KOMUNIKACIJO
Partnerja se vedno bolj umikata sama vase, v svoje delo, v sedenje pred televizorjem ali pred računalniškim zaslonom. Doma je tiho, za medsebojni pogovor nista zainteresirana. Če že, se pogovarjata o otrocih in gospodinjstvu. Če želi en partner spregovoriti o težavah in njunem odnosu, se drugi pogovoru izmika in umakne iz prostora, ali pa se vname hud prepir. Žaljivke, poniževanja in zmerjanja lahko postanejo stalnica. Občutki nezadovoljstva, zagrenjenosti in nezaupanja pa rastejo iz dneva v dan.
TEŽAVE V INTIMNIH ODNOSIH
Če je odnos partnerjev bolj podoben odnosu dveh sostanovalcev, med njima ni dotikov, poljubov in spolnosti, lahko to privede tudi do razpada zveze. V vsakem odnosu prihajajo obdobja, ko je spolnosti namenjeno več časa, pa tudi obdobja, ko je ni oz. partnerja po njen niti ne čutita potrebe. Če oba ali pa eden od partnerjev na tem področju ne čuti izpopolnitve, to vodi v neizogibno poglabljanje težav in nevarnost prekinitve odnosa oz. ločitve.
NEZVESTOBO
Intimnost izven zakona je jasen znak, da imata partnerja težave. Nezvestoba uničuje partnersko zvezo.
SINDROM PRAZNEGA GNEZDA
Vrsto let se v družini dnevno dogajanje vrti okoli otrok, njihove vzgoje, organizacije družinskega časa in življenja. Potem pa se z odhodom otrok od doma vse to konča. Temu stanju pravimo »sindrom praznega gnezda«. Nekateri ob tem čutijo novo zadovoljstvo, da se bodo lahko v večji meri posvetili sebi, svojim hobijem in partnerju. Drugi se ob vsej novi obilici časa ne znajdejo, čutijo se nepotrebne in zmedene. Spoznajo, da s svojim partnerjem brez otrok sploh ne znajo več živeti. Zato si je potrebno čimprej postaviti nove cilje in želje, ki jim posvetimo svoj čas in energijo.
Preverite: Test zadovoljstva s partnerskim odnosom
Kako poteka partnerska terapija
Na prvo, spoznavno srečanje s psihoterapevtom, prideta oba partnerja skupaj. To je priložnost, da se psihoterapevt spozna s parom in njuno težavo, zaradi katere sta se odločila poiskati strokovno pomoč. Obenem pa tudi par spozna terapevta, njun pristop in oceni, ali bi bil najustreznejša izbira zanju. Na prvem srečanju se skupaj pogovorite tudi o vaših pričakovanjih in ciljih psihoterapevtskega procesa.Psihoterapevt vama bo lahko tudi predlagal, da se na kakšnem srečanju dobi le z enim od obeh partnerjev. Na tem srečanju se dogovorite, ali bodo katere vsebine ostale le med vama s terapevtom in katere bodo del kasnejšega skupnega pogovora. Na veliki večini srečanj pa boste na terapiji skupaj s partnerjem.
Partnerska terapija poteka eno uro ali uro in pol (predhodno preverite pri izbranem psihoterapevtu).
Družina je mreža vzajemnih odnosov
Družina je stkana iz odnosov, ki so med seboj prepleteni in povezujejo vse člane družine med seboj. Vsaka sprememba, dogodek, vsak problem vpliva na celoten sistem in vse njegove elemente. Kar se dogaja enemu elementu, vpliva tudi na vse ostale elemente sistema oz. člane družine. Preberi več o družinski terapiji.Certificirani psihoterapevti, ki izvajajo partnersko terapijo:
Urška Ajdišek, jungovska psihoterapevtka, učni terapevt
Parov Anzelc, asist., psihoanalitični psihoterapevt ECPP
Nataša Berdnik, specializantka geštalt terapije
Alja Fabjan, certificirana psihoterapevtka integrativne psihoterapije
Nataša Grof, univ. dipl. psih., prof. psihologije, certificirana transakcijska analitičarka
Martina Judež, certificirana transakcijska analitičarka
Eva Hrovat Kuhar, univ. dipl. psih., vedenjsko-kognitivna terapevtka, partnerska in družinska terapevtka
Sanja Kosi, specializantka psihoanalitične psihoterapije
Gašper Lesar, specializant psihoanalitične psihoterapije
Martin Lisec, certificiran logoterapevt
Danijela Moškov, dr. med; spec. psihiatrije, psihoterapevtka
David Srakar, specializant logoterapije
Alenka Vujkovac, certificirana logoterapevtka
Helena Weilguny, specializantka realitetne psihoterapije