Stres

Stres je naravni odziv telesa na izzive, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Čeprav je določena mera stresa normalna in lahko celo koristna za spodbujanje produktivnosti in prilagajanje na nove situacije, lahko pretiran ali dolgotrajen stres negativno vpliva na fizično, čustveno in mentalno zdravje.

Stres je kompleksen odziv telesa na zunanje ali notranje dejavnike, ki grozijo našemu občutku ravnotežja. Sprožijo ga lahko številni stresorji, kot so finančne težave, delovni pritisk, medosebni konflikti, bolezni ali spremembe v življenjskih okoliščinah. Pomembno je razumeti, da se posamezniki razlikujejo v svoji občutljivosti na stres in načinu, kako se nanj odzivajo.

Pretiran ali dolgotrajen stres lahko negativno vpliva na fizično, čustveno in mentalno zdravje. Fizični simptomi stresa vključujejo pogoste glavobole, prebavne težave, povišan krvni tlak, bolečine v prsih, pospešen srčni utrip, omotičnost, izgubo libida in oslabljen imunski sistem. Zaradi teh simptomov posameznik, ki je dlje časa podvržen neprestanemu stresu, postane bolj dovzeten za številne zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja, črevesne ali želodčne razjede ter hitrejše poslabšanje in oslabljeno okrevanje bolezenskih stanj. Na čustveni ravni se stres pogosto kaže v obliki tesnobe, jeze, razdražljivosti, občutka brezupa in preobremenjenosti. Postopoma lahko kronična izpostavljenost stresu vodi v resnejše čustvene težave, kot sta razvoj depresije in anksioznih motenj.

Simptomi stresa se kažejo tudi v oteženem kognitivnem, vedenjskem in medosebnem funkcioniranju. Manifestirajo se lahko v obliki težav s spominom in koncentracijo, negativnega razmišljanja, preokupacije s skrbmi, povečan ali zmanjšan apetit, nespečnosti ali prekomerne utrujenosti, umikanja od bližnjih, odlašanja ali zanemarjanja odgovornosti, zlorabe alkohola ali drugih substanc ter grizenja nohtov ali drugih nervoznih vedenj. Posledično lahko stres vodi v izgorelost, zmanjšano učinkovitost, nezmožnost regeneracije in konflikte v odnosih.

Obvladovanje stresa vključuje sprejemanje pozitivnih življenjskih sprememb ter uporabo učinkovitih strategij za zmanjšanje stresnih reakcij. Med te strategije sodijo:
  • Redna telesna aktivnost: Telesna vadba je učinkovita metoda za zmanjšanje stresa, saj sprošča endorfine, naravne kemikalije v možganih, ki izboljšujejo razpoloženje. Redna vadba lahko vključuje hojo, tek, jogo, plavanje ali katero koli drugo aktivnost, ki vam je všeč.
  • Učenje tehnik sproščanja: Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija ali meditacija, lahko pomagajo zmanjšati napetost v telesu in umiriti misli. Redno prakticiranje teh tehnik lahko pomaga izboljšati vašo sposobnost obvladovanja stresa.
  • Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga: Zdrava prehrana in dovolj spanja lahko pomagata uravnavati raven stresa v telesu. Skrb za svoje fizično zdravje namreč okrepi odpornost proti stresu.
  • Postavljanje mej: Postavljanje mej in izražanje svojih potreb lahko zmanjša občutek preobremenjenosti in poveča občutek nadzora nad situacijo. Zavedanje lastnih meja in sposobnost reči "ne" lahko zmanjša stres, ki izvira iz prekomernih obveznosti.
  • Iskanje socialne podpore: Pogovor s prijatelji, družinskimi člani ali strokovnjaki lahko pomaga izraziti in razumeti svoje občutke ter pridobiti perspektivo izven lastnih misli. Druženje in podpora soljudi zmanjšata občutek izoliranosti in spodbujata povezanost.
  • Sprejemanje sprememb in neizogibnosti: Sprejemanje dejstva, da se stvari ne odvijajo vedno po načrtih in da so določene situacije preprosto izven naše kontrole, lahko zmanjša stres, povezan s strahom pred neznanim, ki izvira iz negotovosti.
  • Izražanje čustev: Izražanje svojih čustev na zdrav način, bodisi skozi pogovor, pisanje ali umetnost, lahko pomaga zmanjšati notranjo napetost. Prepoznavanje in izražanje čustev lahko olajša pritisk in pomaga pri obvladovanju stresnih situacij.
  • Izogibanje škodljivim navadam: Izogibanje kajenju, pretiranemu pitju alkohola ali uživanju drugih substanc je ključnega pomena za zmanjšanje stresa. Te škodljive navade lahko namreč povečajo našo občutljivost na zunanje stresorje in zmanjšajo sposobnost obvladovanja situacij.
  • Čas za sprostitev in počitek: Posvetite čas dejavnostim, ki vas osrečujejo in sproščajo. Hobiji, glasba ali drugi interesi lahko služijo kot učinkovit način za zmanjšanje stresa in obnovitev energije. Obenem pa si ne pozabite vzeti tudi časa za počitek in regeneracijo.
  • Psihoterapija: Pogovorna terapija igra pomembno vlogo pri obvladovanju stresa tako na individualni kot na skupinski ravni. Individualna terapija lahko pomaga posameznikom raziskati vzroke stresa, identificirati negativne miselne vzorce ter razviti nove strategije za soočanje s stresnimi situacijami. Skupinske terapije, kot so programi za obvladovanje stresa ali terapevtske skupine za podporo, pa omogočajo deljenje izkušenj, pridobivanje novih veščin in vzajemno podporo med posamezniki.
Stres je neizogiben del življenja, vendar je pomembno, da se naučimo učinkovitih strategij za spopadanje s stresorji in obvladovanje stresnih situacij. Razumevanje stresa skozi psihološko in psihoterapevtsko lečo nam omogoča, da se bolje zavedamo njegovih vzrokov, simptomov ter učinkovitih strategij obvladovanja, kar nam pomaga ohranjati fizično, čustveno in mentalno zdravje v današnjem hitrem tempu življenja.

Anja Knez

Certificirana psihoterapevtka

O terapevtu

Mojca Omerzu

Specializantka psihoterapije

O terapevtu

Maja Fink

Specializantka psihoterapije

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

Stiske in izzivi najstnikov v času pouka na daljavo

Mladost je povezana z radoživostjo, veseljem, razvojem, s pričakovanji, kaj vse čaka mladostnika in občutjem, da je še vse življenje pred njim, da ima na voljo še veliko časa. Ko se ljudje postarajo, pa vedo, da je bilo to obdobje tudi naporno, prepleteno z iskanji, osvajanji novih načinov delovanja, strahovi in zavrnitvami s strani vrstnikov. 
Več...

Na odgovornejših položajih vedno pogosteje prihaja do duševnih stisk

Dandanes se vedno več posameznikov, tudi iz poslovnega okolja, sooča z občutki tesnobe in duševnih stisk ter se posledično odloča za konzultacije ali psihoterapijo. O psihoterapevtskem procesu so se pri reviji Direktor pogovarjali s Heleno Weilguny, specializantko realitetne terapije in mediatorko, ki deluje na področju osebne, partnerske in skupinske pomoči ljudem na delovnem ter osebnem področju.
Več...

Stres in izgorelost

V sodobni družbi sta delo in storilnost nadvse cenjeni vrednoti - ne kaže, da bi se slednje v naslednjih letih kaj bistveno spremenilo. Pri poučevanju relaksacijskih tehnik in čuječnosti se vedno znova srečujem s pomenom stika s samim sabo. Dovoljenjem, da zadihamo. Pri tem nam je delo lahko seveda v užitek, a kaj se zgodi, ko ni več tako in se nakopiči stres?
Več...

Ali ima veseli december ob vseh omejitvah sploh kakšen čar?

Letos smo se znašli v izrednem stanju in marsikateri vidik življenja je bilo potrebno prestrukturirati. Pandemija je prinesla obilico stresorjev in s tem različne reakcije na spremembe in omejitve.
Več...

Najbolj nam bo pomagalo, če sprejmemo, da je stres v določeni meri nujen in okej

O stresu, sodobnem krivcu za številne tako fizične kot psihične bolezni, smo se pogovarjali z Natašo Grof, univ. dipl. psihologinjo. S svojimi odgovori vas bo presenetila, saj pravi, da je stres človekov prijatelj, težava postane šele kroničen stres, ki ga ne obvladamo.
Več...

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se