Anksioznost


Kaj je anksioznost?
Anksioznost ali tesnoba je duševna motnja, ki resno moti in ogroža naše zdravje ter kvaliteto našega vsakdanjega življenja. Telesne in vedenjske spremembe so zelo podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres. Lahko so postopne ali pa se pričnejo iznenada. Lahko trajajo nekaj minut ali pa se pokažejo kot intenziven panični napad. Če ti občutki vztrajajo, predstavljajo oviro pri vsakdanjih aktivnostih, če te tesnobnosti ni moč nadzorovati, govorimo o bolezenski tesnobi ali anksioznih motnjah.

Anksioznost


Katere so tipične misli pri anksioznosti?
»Tega ne morem obvladovati!«
»Zmešalo se mi bo od vsega!«
»Zelo me skrbi.«
»Vsi me bodo zapustili.«
»Toliko misli se mi plete po glavi.«
»Tudi ko je vse krasno, me skrbi, kaj hudega se lahko zgodi.«
»Tudi če se potrudim po najboljših močeh, se mi zdi, da nisem dovolj dobra.«

Določena mera tesnobnosti je lahko tudi koristna, saj nam pomaga, da se bolje soočimo s trenutno stresno situacijo ali se pripravimo na prihajajočo.


Znaki pri anksioznosti
Simptomi pri anksioznosti so prepleteni in se kažejo na različnih ravneh človeškega delovanja:
telo: potenje, pospešen utrip srca, slabost, hitro dihanje...
misli: težave s koncentracijo, oblikovanjem misli, misli »zmešalo se mi bo, ne zmorem, osramotil se bom...«
čustva: tesnoba, strah, napetost, razdražljivost, jokavost
vedenje: nespečnost, izogibanje.

Pogosti simptomi pri anksioznosti so motnje spanja, kronična izčrpanost, glavoboli, bolečine v prsih, trebušna nervoza, napetost mišic vratu in hrbta, otrple okončine, občutek cmoka v grlu in drugi psihosomatski simptomi.
Posameznik je pogosto tudi nezadovoljen, razdražljiv, nervozen, občuti praznino, njegova glava je polna negativnih misli, pojavlja se depresija.


Pojavnost anksioznosti
Ena oseba od treh bo v življenju izkusila tesnobo.


PREVERITE: samoocenjevalni test anksioznosti


Različne oblike anksioznosti

PANIČNI NAPAD
Predstavlja največjo možno tesnobo. Zanj je značilen nenaden začetek, z intenzivnim naraščanjem simptomov tesnobe in lahko traja tudi do pol ure. Ponavadi se ti napadi ponavljajo, tesnoba pa se naveže tudi na pričakovanje naslednjega napada. Ob paničnem napadu ima posameznik občutek, da bo umrl, izgubil zdrav razum ali da ne bo zmogel nadzorovati svojega vedenja. To privede do izogibanja situacijam, kjer je posameznik že doživel panični napad. Posamezniki s panično motnjo velikokrat obiščejo urgenco, žal pa je le-ta pogosto neprepoznana in neustrezno zdravljena.

AGORAFOBIJA IN DRUGE SPECIFIČNE FOBIJE
Fobije predstavljajo neutemeljen strah pred točno določenim predmetom, krajem ali situacijo. Agorafobija je tesnoba pred odprtimi prostori, javnimi prostori, kjer je veliko ljudi, strah pred potovanjem, pred zapuščanjem doma... Posameznik se sicer zaveda, da je njegov strah neutemeljen in pretiran, a si ne zna pomagati oz. se strahu ne zmore znebiti.

GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA
Kar 5 % ljudi naj bi trpelo za generalizirano anksiozno motnjo, pridružena pa naj bi bila v polovici primerov tudi depresija. Posameznik pri tej motnji več mesecev občuti izrazitejšo tesnobo in različne skrbi. Pretirano skrb mu povzročajo običajne vsakodnevne skrbi, kot so skrbi glede zdravja, službe, finančnega stanja... Prisotna je stalna nervoza, utrujenost, razdražljivost in motnje spanja, dvom vase in v možnost rešitve. Pri polovici je pridružena tudi depresija.

SOCIALNA ANKSIOZNOST
Pri socialni fobiji se pojavlja strah pred neznanimi ljudmi, pred javnim izpostavljanjem in ocenjevanjem s stranih drugih. Prisoten je strah pred osmešenjem in ponižanjem. Oseba se počuti nesposobna pri obvladovanju socialnih situacij. Sledi izogibanje tovrstnim situacijam.

POST-TRAVMATSKA STRESNA MOTNJA
Zanjo je značilno, da so bili bolniki priča hudemu travmatskemu dogodku, pri katerem je lahko bilo ogroženo njihovo lastno življenje ali življenje drugih. Ta travmatični dogodek podoživljajo kot vsiljive spomine, podobe, misli in občutke. Morijo jih nočne more ter halucinacije. Kadar so v stiku s kraji, predmeti ali situacijami, ki spominjajo na travmatični dogodek, se pojavi tesnoba ter številne fiziološke reakcije. Prisotna je tudi depresija.

OBSESIVNA KOMPULZIVNA MOTNJA (OKM)
Zanjo so značilne različne obsesije, vsiljive misli, ki se vseskozi ponavljajo in dražljaji, ki povzročajo tesnobo. Bolnik se zaveda, da so obsesije le njegove in jih skuša ignorirati. Temu so lahko pridružene tudi kompulzije oz. ponavljajoča se vedenja (npr. pretirano umivanje rok ali čiščenje, preverjanje, štetje, preskakovanje...). Posamezniku te aktivnosti zmanjšujejo notranjo napetost. Zanje porabi veliko časa kar pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja, prav tako pa vpliva na njegove najbližje. Tudi tej motnji je velikokrat pridružena depresija.


Dejavniki tveganja pri anksioznosti
Vzroki za nastanek so kompleksni. Predstavljajo preplet genetskih, osebnih in okoljskih dejavnikov.

Med genetske prištevamo prisotnost tesnobe pri drugih družinskih članih ter genetske predispozicije v aktivnosti določenih delov možgan. Med osebne štejemo perfekcionizem, potrebo po varnosti, manjše samospoštovanje, čustveno nestabilnost in zadržanost. Pri okoljskih pa najdemo travmatično izkušnjo,  stres ter pretirana skrb s strani staršev v otroštvu ali njihovo zavrnitev.

Dodatno se k dejavnikom, ki predstavljajo tveganja za razvoj tesnobe, pridružujejo še dejavniki, ki tesnobo vzdržujejo. To so:
- nezaupanje vase,
- nezaupanje v možnost rešitve,
- težave v medosebnih odnosih in
- težave v službi.


Kako zdravimo anksioznost?
Tesnoba je ozdravljiva v 90 %. Velika večina ljudi pomoči sicer ne poišče, saj še vedno velja prepričanje, da je to znak šibkosti in sramote. To vsekakor ne drži, ampak je odraz odgovornosti do sebe in svojih bližnjih. Pri zdravniku se oglasite, ko ste storili vse, da bi svojo tesnobo sprejeli, jo zmanjšali z različnimi tehnikami, a se še vedno ne počutite dobro. Prav tako, če tesnoba moti vaše vsakodnevno funkcioniranje ter vztraja že dalj časa.

Pomembno je, da zdravniki izključijo nekatere druge vzroke, ki bi lahko vplivali na povečano tesnobnost, kot so bolezen ščitnice, bolezen nadledvične žleze ali druge bolezni. Izključiti je potrebno tudi stranske učinke nekaterih zdravil.

Za zdravljenje se je kot najbolj učinkovita se je izkazala kombinacija zdravljenja z zdravili in psihoterapija.

Pri zdravilih se najpogosteje uporabljajo antidepresivi. Le-ti se prvenstveno uporabljajo pri zdravljenju depresije, a so učinkoviti tudi pri zdravljenju anksioznih motenj. Ta zdravila ne povzročajo odvisnosti. Zdravnik lahko prepiše tudi anksiolitike.
Za zdravljenje tesnobe obstaja več različnih vrst psihoterapij. Glavni namen je v prepoznavanju znakov in simptomov, opazovanju doživljanja in spreminjanje vzorcev razmišljanja, čustvovanja in vedenja.
Koliko časa bo trajalo zdravljenje, je odvisno od vrste motnje. Navadno traja zdravljenje več tednov ali mesecev. Tudi ko posameznik težav več nima, je pri zdravljenju smiselno vztrajati, da se prepreči možnost ponovitve.


Samopomoč in kaj lahko storimo sami
Pri zmanjševanju tesnobe so precej učinkovite dihalne in sprostitvene vaje, tehnike odvračanja pozornosti in iskanje razumskih odgovorov. V pomoč je tudi poslušanje glasbe, sprehodi, pogovori, joga in avtogeni trening.

Kadar se s tesnobo spopada vaš najbližji, lahko storite naslednje:
- podučite se o tesnobnih motnjah in k informiranju spodbujajte tudi najbližjega,
- pohvalite, ko opazite napredek,
- pomagajte osebi pri definiranju realnih ciljev in
- izkazujte potrpežljivost, vprašajte, kako lahko pomagate in upoštevajte.


Zanimivosti s področja anksioznosti
1. Obstaja šest tipov anksiozne motnje (generalizirana anksioznost, panični napad, obsesivno-kompulzivna motnja, socialna anksioznost, specifične fobije in post-travmatski stres)
2. V razvitih državah in pri ženskah je tesnoba bolj pogosta.
3. Pri polovici bolnikov s tesnobo se pojavlja tudi depresija.
4. Tesnoba vpliva na vonj, nevtralni vonji so zaznani kot neprijetni.
5. Pri zmanjševanju simptomov tesnobe si lahko pomagamo tudi sami (fizična aktivnost, meditacija...)
6. Pri razvoju tesnobe ima velik vpliv tudi genetika.


Morda bi vas zanimalo tudi:
Kdaj govorimo o anksioznosti?
Ko te zagrabi panika
Zgodbe s psihoterapevtskega kavča - panični napadi

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se