Ko te zagrabi panika

Nepričakovan val intenzivnih občutkov anksioznosti in strahu, močno razbijanje srca, oteženo dihanje in misel, da boš od groze umrl…


Panični napad se pogosto pojavi nenadoma, brez očitnega razloga, lahko pa se pojavi tudi kot odziv na določeno stresno situacijo. Posameznik ga lahko doživi samo enkrat, pogosteje pa gre za ponavljajočo se težavo. Panični napad lahko doživijo tako zdrave osebe kot tudi tiste, ki že trpijo za katero drugo motnjo (npr. panična motnja, razne fobije, depresija…). Na srečo pa so panični napadi obvladljivi in ozdravljivi.

Znaki in simptomi paničnih napadov
Panični napad lahko doživimo kadarkoli in kjerkoli. Doma, v službi, na cesti, v trgovini, med klepetom s prijateljico... Znaki napada se razvijejo nenadoma in običajno dosežejo vrh po 10 minutah. Napad navadno mine po 20 do 30 minutah ter redko traja več kot eno uro. Lahko se zgodi, da temu sledi vsaj mesec dni trajajoč strah, da se bo napad ponovil. Pogostost napadov sicer zelo niha; lahko se pojavijo večkrat na dan ali pa manj kot enkrat na mesec.

Ob napadu se pojavljajo vsaj štirje izmed naslednjih simptomov:
-          hitro razbijanje srca,
-          pomanjkanje zraka ali hiperventilacija,
-          bolečina oz. nelagodje v prsih,
-          tresenje ali drgetanje,
-          občutek dušenja,
-          občutek neresničnosti in oddaljenosti od sebe,
-          potenje,
-          slabost ali razdražen želodec,
-          omotica ali vrtoglavica
-          otopelost ali ščemenje,
-          navali vročine ali hladu,
-          strah, da boste umrli
-          strah pred izgubo nadzora oz. da se vam bo zmešalo.

Znaki in simptomi panične motnje
Če ste doživeli enega ali dva napada, še ne pomeni, da imate panično motnjo. Mnogo ljudi doživi panični napad brez nadaljnjih zapletov oz. ponovitev napada. Panično motnjo razvijejo tiste osebe, ki trpijo za ponavljajočimi se napadi, živijo v strahu pred doživetjem novega napada ter so zaradi tega ovirane pri vsakodnevnih aktivnostih.

Na panično motnjo lahko posumite, če:
-          pogosto doživljate nenadne napade, ki niso povezani s točno določeno situacijo,
-          vas neprestano skrbi, da boste ponovno doživeli panični napad,
-          se zaradi paničnih napadov obnašate drugače (npr. se izogibate situacij, ki so v preteklosti izzvale napad).

Vzroki paničnih napadov in panične motnje
Panični napad lahko povzroči kemično ali hormonsko neravnovesje, droge, alkohol, stres, pomanjkanje spanca ali večje življenjske spremembe (npr. smrt v družini, poroka, prvi otrok, prva zaposlitev…). Ker so simptomi paničnega napada zelo podobni simptomom srčnega napada je pomembno, da diagnozo postavi zdravnik.

Razvoj panične motnje je verjetnejši pri osebah, ki so doživele visoko stopnjo stresa (npr. ob zlorabah in težjih boleznih) ter osebah, ki zlorabljajo droge in alkohol. Domnevno pa naj bi na nastanek panične motnje vplivala tudi genetska komponenta.

Zdravljenje
Za zdravljenje vseh vrst anksioznih motenj, h katerim spada tudi panična motnja, se najpogosteje priporoča vedenjsko kognitivna terapija. Njen cilj je spreminjanje vzorcev razmišljanja in vedenja, ki napajajo in sprožajo panične napade. V nekaterih primerih, ko so simptomi še posebno hudi, pa je v prvi fazi potrebno tudi zdravljenje z zdravili.


Morda bi vas zanimalo tudi:

Test anksioznosti - hiter, anonimen test
Psihoterapevti, ki mi lahko pomagajo pri tesnobi, paničnih napadih
Kdaj govorimo o anksioznosti?

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov



Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se