Izgorelost

Izgorelost je kompleksna in resna duševna težava, ki se pogosto pojavi kot posledica dolgotrajnega stresa, preobremenjenosti in izčrpanosti, zlasti v okoljih z visoko stopnjo zahtev in pričakovanj. Gre za stanje kronične utrujenosti, izčrpanosti in občutka nesposobnosti obvladovanja vsakodnevnih obveznosti, znano tudi kot sindrom izgorelosti na delovnem mestu.

Izgorelost je opredeljena kot življenjska izčrpanost, ki jo zaznamujejo posameznikova utrujenost, depersonalizacija (tudi umik ali cinizem) in zmanjšana osebna učinkovitost. Običajno se razvija postopoma, ko posameznik doživlja stalno preobremenjenost, brezmočnost in pomanjkanje zadovoljstva pri delu ali drugih življenjskih aktivnostih. Pogosto je povezana z neuspešnim spoprijemanjem s stresnimi situacijami in pomanjkanjem ustreznih strategij za obvladovanje stresa. Sprva so navadno prisotne obremenjujoče delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in neosvojljiva pričakovanja. Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot so glavoboli in različne kronične bolečine. Kasneje se pojavijo apatija, depresivnost, dolgočasje in negativen odnos do dela; posameznik postane ciničen, ravnodušen in ima občutek ločenosti od svojega telesa ali življenja. V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti skrajno mero obupa in nemoči, do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari. Lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti, v skrajnih primerih pa tudi misli o smrti ali samomoru.

Simptomi izgorelosti se lahko razlikujejo, vendar običajno vključujejo fizične, čustvene in vedenjske znake. Med njimi so kronična utrujenost, pomanjkanje motivacije, zmanjšana učinkovitost pri delu, občutki brezupa, razdražljivost, telesne težave (npr. glavoboli, bolečine v mišicah), izolacija in občutek odmaknjenosti od drugih.

Obvladovanje in zdravljenje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje spremembe življenjskega sloga, psihoterapijo in podporo socialne mreže. Pomembno je prepoznati znake izgorelosti in se osredotočiti na uravnavanje stresa, vzpostavljanje zdravih meja, ohranjanje ravnotežja med delom in prostim časom ter iskanje podpore prijateljev, družine ali strokovnjakov. Psihoterapija lahko igra ključno vlogo pri zdravljenju izgorelosti, saj terapevt posamezniku pomaga raziskati globlje vzroke za njegovo izgorelost, razviti učinkovite strategije obvladovanja stresa in izboljšati sposobnosti samoregulacije.

Najboljša strategija pa je preventiva oziroma zaustavljanje stanja v zgodnjih fazah, preden nastopi popolna izgorelost. Nekaj nasvetov za preprečevanje izgorelosti vključuje:
  • Postavite meje in se učite reči ne: Eden od ključnih vzrokov izgorelosti je prekomerno obremenjevanje, zato je pomembno, da se naučite postavljati meje in se znate zavzeti zase. Sprejemanje preveč obveznosti lahko pripelje do izčrpanosti. Naučite se reči ne stvarem, ki bi preveč obremenile vaš urnik ali vas čustveno izčrpale.
  • Vzpostavite ravnotežje med delom in zasebnim življenjem: Pogosto se zgodi, da ljudje, ki so dovzetni za izgorelost, preveč časa posvečajo delu in zanemarjajo svoje potrebe in interese izven dela. Pomembno je, da si vzamete čas za sprostitev, druženje s prijatelji, hobije in druge dejavnosti, ki vas osrečujejo.
  • Izogibajte se perfekcionizmu: Perfekcionizem lahko vodi v stalni občutek nezadovoljstva in povečuje stres. Naučite se sprejeti svoje napake in si postavite realne cilje. Ne glejte na neuspehe kot na osebne neuspehe, temveč kot na priložnosti za učenje.
  • Razvijajte telesno in duševno odpornost: Redna telesna vadba, zdrava prehrana in tehnike sproščanja, kot sta meditacija ali joga, so ključne za krepitev telesne in duševne odpornosti. Z redno telesno aktivnostjo lahko zmanjšate stres, izboljšate razpoloženje in povečate svojo sposobnost obvladovanja težav.
  • Poiščite podporo in se povežite z drugimi: Pogovor s prijatelji, družinskimi člani ali strokovnjaki lahko pomaga zmanjšati občutek izoliranosti in preobremenjenosti. Poiščite ljudi, ki jim zaupate in se z njimi pogovorite o svojih občutkih in izkušnjah.
  • Skrb za samozdravljenje: Bodite pozorni na znake izgorelosti in se nanje odzovite čimprej. Če opazite simptome, kot so stalna utrujenost, izguba motivacije ali težave s spanjem, se obrnite na strokovnjaka za pomoč. Zgodnje prepoznavanje in obravnavanje simptomov lahko prepreči hujše posledice izgorelosti.
Izgorelost je resna težava, ki zahteva pozornost in ustrezno obravnavo. Razumevanje njenih vzrokov, simptomov in načinov obvladovanja je ključno za preprečevanje in zdravljenje težave. S celostnim pristopom, ki vključuje spremembe v življenjskem slogu, podporo socialne mreže in po potrebi psihoterapijo, je mogoče premagati izgorelost in ponovno vzpostaviti ravnovesje ter dobro počutje.

Mirjana Nadjalin

Specializantka psihoterapije

O terapevtu

Martina Judež

Certificirana psihoterapevtka

O terapevtu

Alenka Vujkovac

Certificirana psihoterapevtka

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

"Kdor ne dela, naj ne je" - osebna izkušnja izgorelosti

Narodi se med seboj zelo različno pozdravljajo, zelo pogosto pa drugega vprašajo po počutju: »How are you doing?«, »Wie geht’s?«, »Comment vas-tu?«. Vprašajo torej: »Kako si?«.
Pri nas v Sloveniji pa pogosteje slišimo: »Kaj delaš?«.
Verjetno smo edini narod, ki povpraša po delu, med tem ko drugi sprašujejo po osebnem počutju. Zelo zgovoren je tudi pregovor »Kdor ne dela, naj ne je«.
Več...

Stres ni izgorelost

Izgorelost je lahko posledica dolgotrajnega stresa. Nikakor pa izgorelosti ne smemo enačiti s »preveč stresa«. Stres v veliki meri vključuje visoko stopnjo delovnih pritiskov, ki od nas zahtevajo ogromno fizičnega in psihičnega napora. Kadar smo pod stresom, se tega dobro zavedamo, ko pa izgorevamo, tega sprva sploh ne opazimo.
Več...

Prepoznajte znake, ki vodijo k izgorelosti

Delo je za posameznika izrednega pomena. Skozi delo se izpolnjujemo, samoaktualiziramo, delo vpliva na naše samospoštovanje in nam nudi socialno varnost. Pri vsakem delu se nam lahko zgodi, da nas vodi v izgorelost. Podaljševanje delovnikov, vedno nove obveznosti, napredna tehnologija, ki nam briše meje med službenim in zasebnim časom, še dodatno povečujejo možnost za izgorelost.
Več...

Kako se izognemo izgorelosti?

Pri preprečevanju izgorelosti je ključna skrb zase. Paziti moramo na simptome, ki so opisani v članku Prepoznajte znake, ki vodijo k izgorelosti, jih ozavestiti, se jim izogibati in spremeniti svoja vedenja. Ključno je, da se znate oddaljiti od pretiranega dela, da se znate sprostiti in odpočiti ter se napolniti s svežo telesno in psihično energijo.
Več...

Izgorelost žensk na delovnem mestu

Na psihoterapevtskih seansah vedno znova srečujem ženske, ki se spopadajo s težavami na delovnih mestih. V današnji dobi imajo ženske slabše pogoje dela kot moški: še vedno so slabše plačane, pogosteje so izpostavljene mobingu, imao slabše možnosti za napredovanje, se žal srečujejo s spolnim nadlegovanjem, ženske so v podjetjih pogosto moteč faktor zaradi načrtovanja družine in  imajo zaradi tega slabše zaposlitvene  pogoje. Soočene so z bolniškim dopustom zaradi nege otroka, ob tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje delodajalca.

Več...

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 15, poletje 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se