Bipolarna motnja

Vsi se ob določenih dnevih počutimo bolj veselo, smo polni energije, prežema nas optimizem, včasih pa smo brez energije, žalostni, potrti in se nam nič ne ljubi. To je popolnoma običajen pojav. Ljudje, ki se soočajo z bipolarno motnjo, pa imajo te »ups and downs« bolj izrazite in močnejše. Bipolarna motnja povzroča resne spremembe v razpoloženju, energiji, razmišljanju in vedenju, od vrhuncev manije na eni strani do padcev depresije na drugi strani. Cikli bipolarne motnje so več kot le minljivo dobro ali slabo razpoloženje, ki trajajo dneve, tedne ali mesece. In za razliko od navadnih nihanj razpoloženja so le-ta tako intenzivna, da lahko motijo običajno delo ali šolo, škodijo medsebojnim odnosom in motijo splošno sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju.

Kaj je bipolarna motnja?

Bipolarna motnja (včasih smo jo imenovali tudi manična depresija) je motnja v delovanju možganov, ki pri posamezniku povzroča nepredvidljiva in izrazita nihanja v razpoloženju. Iz čustveno izredno veselega stanja (stanja manije) ljudje z bipolarno motnjo nihajo v čustveno žalostno in potrto stanje (depresijo). Motnja prizadene okoli 1 % ljudi, med spoloma v obolevnosti ni razlik. Pojavi se običajno med 20. in 40. letom. Pri moških so bolj pogoste manične faze, ženske pa pogosteje doživijo depresivno fazo.




Med manično epizodo lahko tako posameznik poda svojemu delodajalcu odpoved, zapravi ogromne vsote denarja na svojih karticah in sprejema nespametne impulzivne odločitve. Med depresivno epizodo se posameznik počuti izredno utrujenega, ne vstane iz postelje, se počuti brezupno zaradi predhodne odpovedi v službi ali zaradi nakopičenih denarnih dolgov.



Bipolarna motnja in njeni vzroki

Vzroki za bipolarno motnjo še niso popolnoma odkriti, vendar se mnogokrat zdi, da so dedni. Prva manična ali depresivna epizoda bipolarne motnje se običajno pojavi v najstniških letih ali zgodnji odrasli dobi. Simptomi so lahko precej subtilni in zmedeni; veliko ljudi z bipolarno motnjo je spregledanih ali napačno diagnosticiranih, kar ima za posledico nepotrebno trpljenje. Ker se bipolarna motnja brez zdravljenja poslabša, je zelo pomembno poznati njene simptome.

Simptomi bipolarne motnje

Za manično fazo je značilno:

- vzneseno, pozitivno, a tudi nemirno in razdražljivo razpoloženje,
- visoka samozavest in samopodoba,
- občutki pomembnosti (megalomanske ideje),
- manj potrebnega spanja,
- hitrejši govor,
- glava je polna misli in idej,
- impulzivnost (zapravljanje denarja, zloraba alkohola, promiskuitetno vedenje…)

V depresivni fazi pa:

- žalost, brezvoljnost,
- izguba apetita in telesne teže,
- nespečnost,
- občutki utrujenosti,
- počasnost,
- nemir in nervoza,
- težave s koncentracijo in
- samomorilne misli.


Simptomi mešane epizode

V mešani epizodi bipolarne motnje so značilni simptomi manije ali hipomanije in depresije. Pogosti znaki mešane epizode vključujejo depresijo v kombinaciji z vznemirjenostjo, razdražljivostjo, tesnobo, nespečnostjo, razburljivostjo in hitrimi mislimi. Ta kombinacija visoke energije in nizkega razpoloženja predstavlja posebno veliko tveganje za samomor.


Različni obrazi bipolarne motnje

Bipolarna motnja I (manija ali mešana epizoda)

To je klasična manično - depresivna oblika bolezni, za katero je značilna vsaj ena manična epizoda ali mešana epizoda. Običajno, vendar ne vedno, bipolarna motnja I vključuje tudi vsaj eno epizodo depresije.

Bipolarna motnja II (hipomanija in depresija)

Pri motnji Bipolar II ne pride do popolnih maničnih epizod. Namesto tega bolezen vključuje epizode hipomanije in hude depresije.

Ciklotimija (hipomanija in blaga depresija)

Ciklotimija je blažja oblika bipolarne motnje, ki jo sestavljajo ciklične spremembe razpoloženja. Simptomi so manj izraziti in hudi.


Bipolarna motnja in samomorilnost

Depresivna faza bipolarne motnje je pogosto zelo huda, samomor pa je glavni dejavnik tveganja. Pravzaprav ljudje, ki trpijo zaradi bipolarne motnje, bolj verjetno poskušajo samomor kot tisti, ki trpijo zaradi redne depresije. Poleg tega so njihovi poskusi samomora običajno bolj smrtonosni.
Tveganje za samomor je večje pri ljudeh z bipolarno motnjo, ki imajo pogoste depresivne epizode, mešane epizode, zgodovino zlorabe alkohola ali drog, družinsko anamnezo samomora ali so v zgodnjem začetku bolezni.



Samopomoč pri bipolarni motnji

Življenje z bipolarno motnjo ni enostavno, a vseeno ni potrebe, da bi le-ta vodila posameznikovo vso življenje. Pri uspešnem soočanju z njo, je potrebnih par pametnih odločitev. Življenjski slog in vsakodnevne navade lahko pomembno vplivajo na razpoloženje in celo zmanjšajo potrebo po zdravilih.

Izobraževanje

Čim bolj se poučite o motnji. Več ko boste vedeli, bolje boste lahko pomagali sebi ali bližnjemu.

Telesna aktivnost

Vadba ima pomemben vpliv na razpoloženje in lahko zmanjša število bipolarnih epizod. Aerobna aktivnost prispeva k pozitivnemu delovanju možganov in živčnega sistema.

Stres

Priporočljivo je obvladovanje stresa, vzdrževanje zdravega življenjskega ravnovesja, vključevanje relaksacijskih tehnik, kot so meditacija, joga in vaje dihanja.

Podpora bližnjih

Pomembno je ob sebi imeti ljudi, ki jim lahko zaupamo in ki nas spodbujajo. Lahko se vključimo v podporno skupino ali se zaupamo dobremu prijatelju. Večina prijateljev bo čutila pozitivno odgovornost, da ste se jim zaupali, in to bo le še okrepilo vaš odnos.

Zdrave navade

Dovolj spanca in zdrave prehranjevalne navade pomagajo k stabilizaciji razpoloženja.

Spremljanje razpoloženja

Redno spremljanje simptomov in pozornost na signale, da razpoloženje uhaja izpod nadzora, nam pomaga, da težavo ustavimo, preden se le-ta sploh začne.


Bipolarna motnja in njeni miti

Mit: Ljudje z bipolarno motnjo ne morejo živeti normalnega življenja

Mnogi ljudje z bipolarno motnjo imajo uspešno kariero, srečno družinsko življenje in zadovoljive medosebne odnose. Življenje z bipolarno motnjo je zahtevno, vendar lahko z zdravljenjem in s trdno podporo socialnega kroga, učinkovito obvladamo simptome.

Mit: Ljudje z bipolarno motnjo nihajo med manijo in depresijo

Pri nekaterih posameznikih z bipolarno motnjo se izmenjujeta ekstremni epizodi manije in depresije, vendar je depresivnih epizod več. Manija je lahko tudi tako blaga, da ostane neprepoznana.

Mit: Bipolarna motnja vpliva samo na razpoloženje

Bipolarna motnja vpliva tudi na energijsko raven, presojo, spomin, koncentracijo, apetit, vzorce spanja, spolni nagon in samozavest. Poleg tega je bipolarna motnja povezana z anksioznostjo, zlorabo zdravil in zdravstvenimi težavami, kot so diabetes, srčne bolezni, migrene in visok krvni tlak.

Mit: Poleg jemanja zdravil ni možno narediti ničesar, kar bi lahko nadziralo bipolarno motnjo

Sicer so zdravila temelj zdravljenja bipolarnih motenj, a pomembno vlogo ima tudi psihoterapija in različne strategije samopomoči. Simptomi se lahko blažijo z redno telovadbo, kakovostnim spancem, zdravim prehranjevanjem, rednim spremljanjem razpoloženja, zniževanju stresa in pomoči s podpornimi ljudmi.

Zdravljenje bipolarne motnje

Če opazite simptome bipolarne motnje pri sebi ali komu drugem, ne čakajte, poiščete pomoč. Če težavo zanemarimo, le-ta ne bo izginila; v resnici se bo skoraj zagotovo poslabšala. Življenje z nezdravljeno bipolarno motnjo lahko pripelje do težav na vseh področjih življenja, od kariere do odnosov do zdravja. Bipolarno motnjo je mogoče zdraviti, zato lahko zgodnje diagnosticiranje težave in čim hitrejši začetek zdravljenja bolje pomagata pri preprečevanju teh zapletov.
Na voljo so zdravila, ki uspešno obvladujejo in odpravljajo simptome. K zdravljenju se uspešno priključuje tudi psihoterapija, pa tudi sprememba življenjskih navad ter močna socialna podpora. Tudi vključenost in aktivna podpora družinskih članov je zelo pomembna. Družinski člani ali prijatelji so običajno prvi, ki opazijo znake poslabšanja in lahko bolnika opozorijo, da obišče zdravnika in prepreči večje poslabšanje bolezni.


Morda bi vas zanimalo še:
Depresija
Anksioznost
Partnerska terapija

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov in specializantov

Psihoterapevti vam ob težjem spoprijemanju s trenutno situacijo ponujajo omejeno število brezplačnih svetovanj po telefonu ali videoklicu.

Pokličite nas
041 55 82 82*

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.1

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se