Vse o anksioznosti

Anksioznost je pogosta duševna motnja, ki prizadene enega od treh ljudi po vsem svetu in resno ogrozi kvaliteto življenja. Najpogosteje se kaže v obliki pretirane zaskrbljenosti, napetosti in strahu, ki lahko postanejo tako intenzivni, da ovirajo vsakdanje življenje.

Strah je načeloma naravni človeški odziv na stres in nevarnost, ki pa se v patološki obliki manifestira kot pretirana in trajna zaskrbljenost in tesnobnost pred vsakdanjimi oziroma nenevarnimi situacijami. Simptomi anksioznosti vključujejo nemir, težave s koncentracijo, hitro utrujenost, razdražljivost, nespečnost, težave z oblikovanjem ali organiziranjem svojih misli in izogibanje situacij, ki povzročajo neprijetne občutke. Poleg tega jo lahko spremljajo telesni znaki, kot so pospešen srčni utrip, potenje, slabost, pomanjkanje apetita, mišična napetost, kronična izčrpanost, glavoboli, bolečine v prsih in hitro dihanje ali občutek dušenja. Čeprav je občasno doživljanje tesnobnih občutkov ali pritiska normalno, lahko postane problematično, če je intenzivno, dolgotrajno in vpliva na  posameznikovo osebno, socialno ali poklicno življenje.

Za razvoj anksioznost ni enega samega vzroka, ampak gre za kombinacijo genetskih, bioloških, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Genetska nagnjenost lahko poveča tveganje za razvoj anksioznosti, medtem ko lahko spremembe v možganskih kemikalijah, kot so serotonin in noradrenalin, prispevajo k njeni patologiji. Stresni dogodki, kot so smrt v družini, ločitev, finančne težave ali delovni izzivi, so lahko sprožilci, prav tako pa psihološki dejavniki, kot so nizka samopodoba ali pretekle travmatične izkušnje, povečajo dovzetnost za anksioznost.

Izraz »anksioznost« obsega družino podobnih, a specifičnih motenj, med katere spadajo:
  • Generalizirana anksiozna motnja, za katero je značilna kronična in pretirana zaskrbljenost brez očitnega razloga. Za to obliko trpi kar 5% populacije, zelo pogosta pa je tudi pridruženost depresije. Prisotna je stalna nervoza, utrujenost, razdražljivost, motnje spanja, dvom vase in v možnost rešitve.
  • Panična motnja vključuje nenadne akutne napade panike, občutke groze ali nevarnosti in telesne simptome, kot so palpitacije, potenje in tresenje. Za panične napade je značilen nenaden začetek z intenzivnim naraščanjem simptomov tesnobe in lahko traja tudi do pol ure. Ponavadi se ti napadi ponavljajo, tesnoba pa se naveže tudi na pričakovanje naslednjega napada. To privede do izogibanja situacijam, kjer je posameznik že doživel panični napad. Posamezniki s panično motnjo velikokrat obiščejo urgenco, žal pa je le-ta pogosto neprepoznana in neustrezno zdravljena.
  • Fobije so iracionalni strahovi pred specifičnimi predmeti, kraji, ali situacijami. Ena izmed pogostejših fobij je agorafobija – tesnoba pred odprtimi, javnimi prostori, kjer je veliko ljudi ter strah pred potovanjem ali celo zapuščanjem doma. Posameznik se sicer lahko zaveda, da je njegov strah neutemeljen in pretiran, a si ne zna pomagati oz. se strahu ne zmore znebiti.
  • Socialna anksiozna motnja je strah pred socialnimi situacijami, neznanimi ljudmi, javnim izpostavljanjem ali nastopanjem in ocenjevanjem s strani drugih. Prisoten je strah pred osmešenjem in ponižanjem, ki lahko vodi do izogibanja družbenim interakcijam.
  • Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je anksiozna motnja, ki jo zaznamujejo obsesije in kompulzije. Obsesije so ponavljajoče se misli, impulzi ali mentalne slike, ki povzročajo tesnobo ali stisko. Kompulzije so ponavljajoča se vedenja ali rituali, ki so poskus ublažitve ali preprečitve tesnobe, povzročene zaradi obsesij. Primer obsesije je lahko strah pred bacili in nečistočo, kar vodi v kompulzivno oziroma pretirano umivanje in razkuževanje rok in površin. Za zadoščanje svojih kompulzij posameznik porabi veliko časa in energije, kar vpliva na kvaliteto  njegovega življenja in pa tudi na njegove najbližje. Tudi tej motnji je velikokrat pridružena depresija.
  • Posttravmatska stresna motnja (PTSM) se pojavi kot odziv na travmatično izkušnjo, kot je vojna, naravna nesreča, fizično ali spolno nasilje. Simptomi vključujejo intenzivno podoživljanje travmatičnega dogodka, ponavljajoče se mučne spomine, nočne more ali halucinacije, hipervigilanco, izogibanje sprožilcem, povezanimi z izkušnjo, in spremembe v razpoloženju, kot so depresija, tesnoba ali izbruhi jeze. PTSM lahko močno vpliva na vsakdanje življenje posameznika in zahteva ustrezno zdravljenje in podporo.

Dobra novica je, da je tesnoba v večini primerov zelo ozdravljiva, na žalost pa velika večina ljudi pomoči ne poišče, saj še vedno velja prepričanje, da je to znak šibkosti in sramote. To vsekakor ne drži; iskanje pomoči je namreč odraz odgovornosti do sebe in svojih bližnjih. Zdravljenje anksioznosti običajno vključuje kombinacijo psihoterapije, farmakoterapije in samopomoči. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je ena izmed najučinkovitejših oblik psihoterapije za anksioznost, saj pomaga ljudem prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce. Antidepresivi in anksiolitiki so lahko koristni pri uravnavanju nevrotransmiterjev in zmanjševanju simptomov anksioznosti. Poleg tega lahko tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija in joga, pomagajo obvladovati simptome. Zdravljenje po navadi traja več tednov ali mesecev, smiselno pa je vztrajati tudi ko posameznik ne kaže več izrazitih simptomov, da se prepreči možnost ponovitve.

Razumevanje anksioznosti kot resnične in pogosto ozdravljive motnje je ključnega pomena za zmanjšanje stigme in spodbujanje iskanja pomoči. Podpora družine, prijateljev in profesionalnih svetovalcev lahko igra ključno vlogo v procesu okrevanja. Pomembno je, da ljudje, ki doživljajo anksioznost, vedo, da niso sami in da obstajajo učinkovite možnosti zdravljenja, ki jim lahko pomagajo voditi bolj izpolnjeno življenje.

Zoltan Pap

Certificiran psihoterapevt

O terapevtu

Maša Milićević

Specializantka psihoterapije

O terapevtu

Nina Gumzej

Specializantka psihoterapije pod supervizijo

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

5 načinov, kako se spoprijeti s tesnobo v povezavi z vojno

Zadnja leta so bila zaznamovana s številnimi globalnimi dogodki, ki vplivajo na naše počutje. S tem mislimo predvsem na pandemijo in z njo povezane posledice - omejitve gibanja, druženja in spremenjene pogoje dela. Poleg pandemije se srečujemo z dogodki globalnega in lokalnega pomena, ki še vedno vplivajo na človeštvo:  begunska kriza, lokalni konflikti interesov, politične napetosti, lakota itd.
Več...

10 znakov socialne anksioznosti

Socialna anksioznost se pogosto skriva za nedolžno sramežljivostjo in introvertnostjo. Mnogi posamezniki menijo, da so morda le tihi in nekoliko nerodni v socialnih situacijah ali pa jim primanjkuje medosebnih veščin. Težko je namreč prepoznati mejo med zadržanostjo in globljim psihološkim problemom, ki človeku omejuje svobodno in polno življenje.
Več...

Kakšna je razlika med paničnim napadom in napadom tesnobe?

Čeprav so si panični napadi in napadi tesnobe med seboj na prvi pogled zelo podobni, je za učinkovito spopadanje z njimi pomembno, da znamo med njimi ločiti in identificirati, s katerim se soočamo.
Več...

Kako naj se spopadem z anksioznostjo?

Boj z anksioznostjo je pogosto osamljen, vendar pa so motnje anksioznosti presenetljivo pogoste. So namreč ena najpogostejših duševnih motenj in so prisotne pri skoraj petini populacije.
Več...

Skrb za duševno zdravje med samoizolacijo

Samoizolacija, ki smo ji priča te dni, nas globoko umika od naših običajnih, osebnih interakcij z drugimi ljudmi. Nekateri se s to novo situacijo lažje soočajo, pri večini pa to povzroča višjo stopnjo tesnobe in pričakovanj, da bodo občutili močno osamljenost. Da bi nam bilo pri tem lažje, je koristno, da se seznanimo z napotki, kako zmanjšamo naš negativni čustveni odziv.
Več...

Novo! Rokovnik

Unikatni rokovnik za podporo pri skrbi zase

Naroči rokovnik
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se