Vse o depresiji

Depresija ena najbolj razširjenih duševnih motenj in prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Razvije jo lahko kdorkoli izmed nas, ne glede na spol, starost, ali socialno-ekonomski status. Zaznamuje jo širok spekter čustvenih, kognitivnih in telesnih simptomov, ki se najpogosteje kažejo v obliki globoke žalosti, občutka praznine ali brezupa, izgube zanimanja ali užitka v dejavnostih, ki so bile včasih prijetne, ter pomanjkanja energije. Poleg tega jo lahko spremljajo nenadne spremembe telesne teže ali apetita, motnje spanja, utrujenost, občutki nevrednosti ali pretirane krivde, težave s koncentracijo, in misli o smrti ali samomoru.

Razvoj depresije je kompleksno stanje, katerega točni vzroki so še vedno predmet raziskav, vendar pa gre navadno za kombinacijo genetskih, bioloških, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Določena genetska predispozicija namreč poveča verjetnost za razvoj depresije, poleg tega pa ključno vlogo lahko igrajo biokemične spremembe v možganih, kot so neravnovesja nevrotransmiterjev. Prav tako lahko okoljski dejavniki, vključno s travmatskimi dogodki, stresom, izgubo in socialno izolacijo, sprožijo ali poslabšajo simptome depresije, hkrati pa k tveganju prispeva ranljiva psihološka naravnanost, kot je nizka samozavest ali pesimističen pogled na svet.

Občasno obdobje pomanjkanja energije ali slabega razpoloženja je sicer lahko normalen pojav, sploh kot odziv na nenadne ali neprijetne življenjske spremembe, ob predpostavki da se stanje sčasoma izboljša samo od sebe. O depresivni epizodi pa govorimo, kadar so omenjeni simptomi prisotni dlje časa (najmanj tri tedne) in posamezniku znatno otežujejo funkcioniranje v vsakdanjih situacijah. V tovrstnem primeru je zato priporočljivo poiskati strokovno pomoč in podporo čim prej, saj se sicer cikel depresije lahko dodatno poslabšuje in s tem otežuje pot do remisije.

Poznamo različne  oblike depresije, ki imajo lahko specifične simptome, vzroke in način zdravljenja:
  • Huda depresivna motnja: To je oblika depresije, ki jo pogosto imenujemo tudi klinična depresija in je najbolj razširjena. Ko slišimo pojem »depresija« navadno najprej pomislimo na to obliko. Zanjo so značilna dolgotrajna obdobja globoke žalosti, izgube zanimanja za stvari, ki so nekoč prinašale veselje, težave s spanjem, izgubo energije in koncentracije ter občutki brezupa in vrednosti. Lahko se pojavi enkrat v življenju, ali pa se večkrat ponovi in tako »zmoti« normalno življenje.
  • Distimična motnja: Distimična motnja je dolgotrajna oblika depresije, ki ni tako izrazita kot huda depresivna motnja, vendar traja dlje časa (vsaj dve leti). Gre za kronično depresijo blažje stopnje, ki se pogosto začne že v otroštvu. Simptomi so podobni hudi depresivni motnji, vendar so manj intenzivni.
  • Poporodna depresija: Ta vrsta depresije se pojavi pri ženskah po porodu kot posledica hormonskih sprememb v telesu v kombinaciji s stresom in spremembami povezanimi z rojstvom otroka. Prizadene približno 10-15% porodnic in vključuje prekomerno žalost, pogoste napade joka, tesnobe, izčrpanosti, motnje spanja, težave z osredotočanjem in občutek nesposobnosti skrbi za novorojenčka. Če otožnost ne izzveni v par dnevih, je potrebno psihološko zdravljenje, saj se simptomi sicer lahko zavlečejo tudi po več mesecev. 
  • Prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem: Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi kot odziv na stresne dogodke ali spremembe v življenju. Simptomi so podobni hudi depresivni motnji, vendar so povezani z določenim stresorjem.
  • Sezonska motnja razpoloženja: Sezonska motnja razpoloženja se pojavi ob določenih letnih časih, običajno v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in prejmemo manj sončne svetlobe. Simptomi vključujejo žalost, utrujenost, težave s spanjem in težave s koncentracijo. Navadno se zdravi s svetlobno terapijo.
  • Bipolarna motnja ali manična depresija: Pri tej obliki posameznik doživi eno ali več maničnih epizod – obdobij intenzivne evforije in ekstremno dobrega razpoloženja, ki jih zaznamujejo impulzivnost, prekomerna samozavest in eksplozija energije. Takim vrhuncem pa sledi ponovni padec v depresivno epizodo, ki je navadno prav tako zelo ekstremna. Tveganje za samomor je pri tej obliki zelo veliko.
Diagnoza depresije običajno temelji na kliničnem intervjuju in ocenjevalnih lestvicah, ki jih izvede usposobljeni zdravstveni ali delavec oziroma psiholog. Zdravljenje je lahko različno in se prilagodi posamezniku, vendar pa sta najpogostejši obliki zdravljenja psihoterapija in farmakoterapija. Psihoterapija, vključno s kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT) in medosebnimi terapijami, se navadno osredotoča na spreminjanje negativnih miselnih vzorcev in izboljšanje počutja. Farmakoterapija vključuje uporabo antidepresivov, ki lahko pomagajo uravnati kemijsko strukturo v možganih. Za najbolj učinkovite rezultate je pogosto uporabljena kombinacija pogovorne terapije in zdravil.

Poleg profesionalnega zdravljenja pa pomembno vlogo pri okrevanju igra tudi podpora družine, prijateljev in skupnosti. Socialna podpora lahko zmanjša občutke izolacije in brezupa, zato je ustvarjanje pozitivnega okolja ključnega pomena za izboljšanje počutja in preprečevanje ponovnega poslabšanja simptomov. Pri tem je zelo koristen vir navdiha lahko skupinska psihoterapija, saj nam ponuja potrditev lastne izkušnje in pomaga zgraditi samozavest. Člani skupine se pogosto nahajajo na različnih točkah v svojem spopadanju z depresijo, zato lahko dobimo nasvete iz različnih vidikov. Pomemben del okrevanja pa lahko vzpodbudimo tudi sami; strategije samopomoči, kot so redna telesna aktivnost, vzpostavljanje rutine, izobraževanje in razumevanje svoje bolezni, potrpežljiv in optimističen pristop ter postavljanje realnih ciljev namreč dodatno podkrepijo učinkovitost zdravljenja in zmanjšujejo tveganje za relaps.

Marija Marenk

Družinsko sistemska psihoterapija

O terapevtu

Zlatko Bojanović

Specializant psihoterapije

O terapevtu

Ana Mrovlje

Certificirana psihoterapevtka

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

Nespečnost

Nespečnost je definirana kot stanje, ki vključuje težave tekom spanja, pa tudi težave pri zaspanju. Skoraj vsi se občasno srečujemo s težavami neprespanosti. Kdor se zvečer s težavo bori, da bi zaspal, se zbuja tekom noči, se zbudi zelo zgodaj zjutraj in težko zaspi nazaj, in se mu to zgodi vsaj trikrat na teden zaporedoma nekaj mesecev, najverjetneje trpi za kronično nespečnostjo.
Več...

"Zimska depresija" ali sezonska afektivna motnja (SAM)

Sezonsko depresijo ali "zimsko depresijo" spodbujajo krajši zimski dnevi s pomanjkanjem dnevne svetlobe ter slabo vreme. Manjša količina sončnih žarkov ter turobni dnevi lahko pomembno vplivajo na naše počutje in vedenje. 
Sezonsko afektivno motnjo ali "zimsko depresijo" pojasnjuje Malka Čeh, specializantka psihoanalitične psihoterapije.
Več...

Poporodna depresija in njene zgodbe

Poporodna depresija je oblika velike depresivne motnje, ki se pojavi pri mamah po rojstvu njihovega otroka. Simptome poporodne depresije lahko vsaka mama doživlja drugače. Najpogosteje se pojavijo nepričakovano, ko mamica, ki pričakuje, da bo po rojstvu svojega otroka čutila nepopisno veselje, občuti popolnoma nasprotna čustva.
Več...

Zgodba s psihoterapevtskega kavča - depresija

Na psihoterapevtskem kavču se slišijo različne zgodbe. Monika nam je zapisala svojo pot z depresijo.
Več...

Na kratko o depresiji

"Kako sem danes depresiven!"

Čeprav besedo depresija slišimo vsakodnevno, saj se je močno razmahnila laična uporaba te besede, pa v strokovnem smislu depresivna motnja ni vsak upad razpoloženja (npr. žalost, otožnost, …), ki ga posameznik doživlja.
Več...

Novo! Rokovnik

Unikatni rokovnik za podporo pri skrbi zase

Naroči rokovnik
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se