Zgodba s psihoterapevtskega kavča - depresija

Na psihoterapevtskem kavču se slišijo različne zgodbe. Monika nam je zapisala svojo pot z depresijo.


"Prebujena in to zares prvič v življenju. To bi lahko rekla glede moje terapije in izkušnje z njo.

Nikoli ni bilo drame v življenju, ne, ampak tudi nekega veselja nad življenjem nisem čutila nikoli. Nič me ni kaj prida zanimalo ali pa veselilo. Ali da bi se česa iz srca razveselila...

Depresija je bila z mano leta in leta, dan za dnem, moje življenje je kapljalo iz mene. Nisem zares živela, vse je bilo nekako oddaljeno, barve življenja kot stari posnetki ali trideset let stare fotografije. Vse sprano, zamegljeno. Počasi pa je z leti naraščala tesnoba, nek pritisk, včasih sem se počutila, kot da jaz nisem jaz. Tuje sem se počutila glede sebe. Občutki odtujenosti in tesnobe so bili hudi. Tako hudi, da nič drugega nisem več čutila. In v celoti pozabila, kako je biti zares vesel in radosten.

Na terapijo sem šla, da bi se rešila tesnobe. Sedaj pa hodim zato, da dobim sebe nazaj. In košček za koščkom s terapevtko sestavljava mozaik mojega življenja nazaj, jaz pa ga barvam s čustvi, ki jih je prej zbledela depresija.

Sedaj se imam česa veseliti – svojega življenja, karkoli mi že prinese."


Monika, 45 let

Oglejte si
naše terapevte


Morda bi vas zanimalo tudi:
Samoocenjevalni test depresije
N
a kratko o depresiji
K
daj na psihoterapijo?


Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se