Psihoterapija




Do obiskovanja psihoterapije se med ljudmi še vedno pojavljajo različna mnenja. V zahodnih državah je obiskovanje psihoterapevta odraz visoke skrbi za celostno osebno zdravje. Veliko ljudi pa ima do psihoterapije še vedno številne predsodke. Najpogostejši je ta, da psihoterapijo obiskujejo le »nori« ljudje, kar seveda nikakor ni res. Več o mitih psihoterapije si lahko preberete v članku 7 mitov o psihoterapiji.


Kaj je psihoterapija?

Najpreprosteje jo lahko opredelimo kot proces, v katerem posameznik uvidi svoje življenje, svoja čustva, misli in vedenja. V pogovoru in odnosu do psihoterapevta spoznavamo lastno duševnost, vzroke za naša čustvovanja, razmišljanja in dejanja. Pomembno je poudariti, da psihoterapija ni svetovanje, psihoterapevt nas ne bo zalagal z nasveti, kaj naj počnemo in na kakšen način. Prav tako nas ne bo poučeval in nas učil. Glede na našo izpostavljeno težavo nas bo s točno določenimi vprašanji vodil do bistva, izvora problema.

Psihoterapija


Terapevtski odnos

Odnos s psihoterapevtom ni enak našemu odnosu, ki ga imamo s prijatelji in katerim zaupamo nekatere naše težave. Terapevtsko okolje je varno, brez obsojanja, v njem se lahko sprostimo in odkrivamo naše notranje vire moči in kvalitete. Pravimo, da zdravi odnos, ki se izoblikuje med psihoterapevtom in posameznikom, ki obiskuje psihoterapijo.

Psihoterapija je proces, ki se dogaja v odnosu med psihoterapevtom in klientom, v njem pa se mora klient počutiti dovolj varno in sproščeno. Za to poskrbi psihoterapevt s svojim odnosom, ki mora biti neobsojajoč, sočuten in spoštljiv. Na drugi strani pa mora poskrbeti za pravo mero frustracije, razmišljanja, izziva in postavljanja mej. Klient se skozi njun odnos uči in utrjuje nove funkcionalne vzorce čustvovanja, mišljenja in vedenja.

Spremembe seveda ne nastanejo čez noč. Potreben je določen čas, vztrajnost in trdno delo. Predstavljajte si, da ste 45 let živeli z določenimi vzorci in sedaj bi jih želeli v petih urah razrešiti in odpraviti. Nekatere težave so bolj težke in kompleksne kot druge, nekatere so lažje in se jih predela hitreje, spet tretje se spoprijemajo z večjimi našimi odpori in zanikanji... Hitenje v terapevtskem procesu ni zaželeno, niti koristno.





Čas, ki je namenjen le vam

Izkoristite čas, ki vam ga bo/je namenil psihoterapevt. To je samo vaš čas. Psihoterapevt se bo v vas poglobil, vas intenzivno in skrbno poslušal ter se odzival na to, kar mu boste zaupali. Ker ne zmore brati vaših mislih, je pomembno, da ste z njim odkriti. Tako glede vaših življenjskih izkušenj, skrbi, težav, kot o svojih občutkih do njega in terapevtskega procesa.


Kdo potrebuje psihoterapijo?

Psihoterapija je primerna za vsakogar. Vsakdo se kdaj znajde na razpotju, ko ne ve več, kako naprej, ko so pred njim številni izzivi, ko se mu zazdi, da se njegovo življenje vrsti v začaranem krogu ponavljajočih se vzorcev. Psihoterapija ni omejena s starostjo, niti z izobrazbeno strukturo posameznika.
Najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo klienti, ki prihajajo k psihoterapevtu so: 
- depresija,
- anksioznost,
- partnerske težave,
- težave v medosebnih odnosih, konflikti,
- stres in izgorelost,
- motnje hranjenja,
- različne vrste odvisnosti,
- motnje spanja,
- žalovanje...
Vemo, da je pomoč bolj koristna, če jo poiščemo prej, kot pa takrat, ko je zanjo že skoraj prepozno. Tudi če si zlomimo roko, je vsem jasno, da ne bomo čakali, da se bo sama zacelila in pozdravila, ampak takoj odhitimo k zdravniku. Podobno velja za našo duševnost in psihično stanje. Veliko ljudi, ko se sreča s psihoterapijo in ko spoznajo pozitivne učinke le-te na svoja življenja, reče: Zakaj sem čakal toliko časa, zakaj vas nisem že prej obiskal...






Vrste psihoterapije

V grobem lahko psihoterapevtske pristope razdelimo v štiri skupine:
- analitična psihoterapija,
- sistemska terapija,
- kognitivno - vedenjska terapija (VKT) in
- humanistično - eksistencialna terapija.

Pri analitični psihoterapiji se psihoterapevt in klient ukvarjata z ozaveščanjem življenjske situacije s fokusom na nezavedno. Tekom procesa odkrivata globji vpogled v njegove pretekle in sedanje odnose z drugimi. Cilj so globje in dolgoročne spremembe na osebnostni in čustveni ravni. Psihoanaliza je običajno zelo oseben in dolgotrajnejši proces, ki lahko traja več let.

Pri sistemskem pristopu je v ospredju sistem, mreža odnosov, ki so vzpostavljeni med člani te skupine, običajno smo fokusirani na družino. Vsak dogodek, sprememba, težava ima vpliv na vsakega vključenega člana. Kar se dogaja enemu članu tega sistema, vpliva tudi na vse preostale. Naše pretekle izkušnje iz primarne družine, naj bi imele vpliv tudi na naše nadaljne življenje in odnose z drugimi. Sistemska terapija skuša obravnavati posameznika v tistem družinskem okolju in mreži odnosov, ki so zanj najpomembnejši na čustvenem in psihološkem področju. Ljudje smo namreč bitja odnosov in ta pristop teži k temu, da spreminja temeljne čustvene, miselne in vedenjske vzorce, ki se v ponavljajo v naših odnosih do drugih.

Pri vedenjsko – kognitivenem pristopu je v ospredju paradigma, da vedenje, čustvovanje in razmišljanje potekajo skupaj, isotočasno. Med njimi vedno obstaja interakcija. Če spremenimo mišljenje, bomo dosegli spremembe tudi na čustvenem delu in s tem tudi na vedenju, kar je ključni cilj tega pristopa. Posameznik, ki je vključen v to obliko terapije, dobiva domače naloge, na katerih mora redno delati. Klient se uči, kako sam reševati svoje probleme. Vedenjsko-kognitivni pristop je zelo strukturiran pristop, relativno kratek in časovno omejen. Ni toliko poudarka na emocionalnem odnosu med terapevtom in klientom, bolj so v ospredju terapevtske tehnike, objektivnost, merljivost in opisljivost.

Humanistični pristopi poudarjajo posameznikove izkušnje. Sem prištevamo več različnih smeri, kot so Gestalt terapija, Transakcijska analiza, Realitetna terapija in Logoterapija. Gestalt pristopi zagovarjajo, da je odgovornost za osebnosti razvoj pri vsakem posamezniku. Transakcijska analiza izhaja iz predpostavke, da je vsak posameznik »v redu«, je »ok«. Realitetna terapija sloni na teoriji izbire. Vsak posameznik sprejema različne izbire v življenju, ki ga nato določajo. Pri logoterapiji pa je v ospredju naša svobodna volja, volja do smisla in smisla življenja.


Kateri pristop izbrati?

Rezultati uspešnosti psihoterapij nakazujejo, da bolj kot vrsta psihoterapevtskega pristopa vpliva in zdravi dolgotrajen in varen, zaupljiv odnos med psihoterapevtom in klientom. To je ključna kategorija uspešnosti psihoterapije. K uspešnosti seveda močno pripomore tudi motiviranost klienta, njegovo vztrajanje in aktivnost pri vnašanju sprememb v vse sfere svojega življenja, tako na čustvenem področju, pri mišljenju in vedenju.

Uspeh psihoterapije je v največji meri odvisen od posameznika, ki vstopa v psihoterapijo. Posameznik z veliko iniciativo, resnično željo po spremembah, z močjo, pogumom in vztrajnostjo, bo bogato poplačan.


Kako lahko obiskujemo psihoterapijo?
Psihoterapevta lahko obiskujemo osebno, v njegovih prostorih, običajno enkrat tedensko, na isti dan v tednu in ob stalni uri. Ob težavah v partnerskih odnosih je seveda smiselno, da psihoterapevta obiskujemo skupaj s partnerjem in se udeležimo ti. partnerske terapije. Možno je obiskovati tudi skupinsko psihoterapijo, kjer smo del skupine. Skupinska dinamika, ki se vzpostavi v skupini pomaga posameznikom pri njihovem nadaljnem razvoju, pri prepoznavanju in spreminjanju miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev. Sodobne tehnologije pa nam omogočajo, da se lahko s psihoterapevtom sestajamo preko videoklica. To je še posebej primerno za tiste posameznike, ki so od lokacije terapevta preveč oddaljeni, se nahajajo v tujini, pri rizičnih nosečnicah, invalidih ali pa jim zaradi narave dela ali drugih okoliščin osebna psihoterapija manj ustreza.
 

Skupinska terapija nudi občutek pripadnosti in opore in temelji na načelu zaupnosti. V skupini se pogovarjamo odkrito in svobodno.


Cilj psihoterapije

Na začetku obiskovanja psihoterapije skupaj s terapevtom določimo cilje, ki jim bomo tekom procesa in obiskovanja psihoterapij sledili. Razlog, zakaj začnemo obiskovati psihoterapijo, je običajno le del problemov oz. vrh ledene gore. Cilji so seveda od primera do primera različni, a vsem je skupna odprava simptomov, vzrokov težav in travm. S psihoterapijo se podpre osebna rast posameznika pri njegovi boljši izrabi potencialov na vseh področjih življenja.


Morda bi vas zanimalo tudi:
Online psihoterapija
Kako se naročim na psihoterapijo?
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se