Psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija

Ena izmed metod zdravljenja duševnih stisk je psihoanaliza. Začetnik psihoanalitičnega pristopa je Sigmund Freud, njegova osnovna teza pa je, da čeprav se ljudje svojih občutkov in motivov za ravnanje ne zavedamo povsem, ta nezavedni del pogosto vodi naše doživljanje in ravnanje.

Psihoanalitični pristopi so bili kasneje dopolnjeni in nadgrajeni s številnimi novimi spoznanji.

Psihoanaliza temelji na raziskovanju nezavednega

Psihoanaliza se torej ne osredotoča na razreševanje problematičnih simptomov, temveč temelji na ozaveščanju dejavnikov, ki so povzročili duševne stiske. Poseben poudarek je na tem, da psihoanalitik in klient raziskujeta klientovo nezavedno ter zgodnje izkušnje, predelujeta boleče izkušnje iz preteklosti. Psihoanalitik nezavedno prepozna v prostih asociacijah, fantazijah, idejah in spodrsljajih.  Ozaveščanje nezavednega omogoča boljše poznavanja lastnega notranjega sveta, posledica tega pa so globlje osebnostne spremembe. 

Kako poteka?

Ker je raziskovanje nezavednega, soočanje z novimi spoznanji in privajanje na spremembe dolgotrajen proces, je psihoanaliza proces, ki navadno traja več mesecev oz. let. Uvodna srečanja so namenjena začetnemu spoznavanju in dogovarjanju o poteku obravnave. Psihoanalitik ob tem zbere osnovne informacije o klientu ter oceni, ali je primeren za psihoanalitično obravnavo, predvsem se tu ozira na to, ali mu bo obravnava koristila. Če sta oba pripravljena na obravnavo, se podrobneje seznanita z odgovornostjo obeh, določita pogostost srečanja itd. Posamezna srečanja navadno trajajo 45 ali 50 minut. Trajanja pogosto ni mogoče določiti vnaprej, saj je ritem napredka prilagojen posamezniku. Pri psihoanalizični obravnavi se klient uleže na ležalnik, pri tem pa je obrnjen stran od analitika. Naloga klienta je, da pove vse, kar mu pride na misel, analitik pa ga pozorno posluša in poskuša postaviti hipotezo o tem, kaj v nezavednem povzroča tesnobo. Čeprav je v začetkih psihoanalize analitik vlogo hladnega opazovalca, pa je danes poudarjena vloga odnosa med klientom in terapevtom. Analitikova čustvena soudeležba je pogoj, da se pacient lahko spusti v globlje plasti duše.

Kdo pa je lahko psihoanalitik?

Psihoanalitik je opravil večletno psihoanalitično izobraževanje. V tem času je bil tudi sam vključen v  psihoanalizo, kar mu je omogočilo samospoznavanje, lažje vživljanje ter boljše razumevanje svojih klientov. Pomembno je, da pri svojem delu sledi etičnim pravilom ter svoje strokovno znanje stalno izpopolnjuje in nadgrajuje.

Kaj pa psihoanalitična psihoterapija?

Psihoanalitik lahko oceni, da klientu namesto klasične psihoanalitične obravnave bolj ustreza psihoanalitična psihoterapija. Značilno je, da je pri psihoterapiji manjše število seans v tednu, klient pa ne leži na kavču, temveč se psihoterapija odvija sede.


Morda bi vas zanimalo tudi:
7 mitov o psihoterapiji
Znani so povedali o svojih duševnih težavah
Je psihoterapija draga storitev?



Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov

Imate za nas kakšno vprašanje ali potrebujete pomoč pri izbiri pravega terapevta zase?

Pokličite nas
041 55 82 82*

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.1

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se