Kdaj na kognitivno - vedenjsko terapijo (KVT)?

Kognitivno-vedenjska terapija  je osnovana na kognitivnem modelu, ki poudarja odnos med mišljenjem, čustvovanjem in vedenjem. To, kar čutimo v določeni situaciji, in način, kako se v njej odzivamo, ni odvisno od samih okoliščin, temveč od tega, kako si jih razlagamo.

Naloga kognitivno-vedenjskega terapevta je pomagati klientu pri doseganju sprememb v razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Pristop je navadno usmerjen v težave »tukaj in zdaj«. Osredotočen je na vzpostavljanje skupnega pogleda klienta in terapevta na obstoječe težave ter ugotavljanje, kakšen vpliv imajo na razmišljanje, čustvovanje, vedenje in vsakodnevno funkcioniranje. Klient in terapevt tekom terapije oblikujeta časovno omejene terapevtske cilje, ki so prilagojeni klientu in njegovim težavam. Težita k ustvarjanju rešitev, ki bodo klientu pomagale bolj, kot mu pomagajo zdajšnje strategije soočanja.

Kognitivno-vedenjska terapija temelji na psiholoških pristopih, ki so na podlagi znanstvenega raziskovanja izkazali za učinkovite pri obravnavi širokega spektra težav:
anksioznost in napadi panike
• fobije
• sindrom kronične utrujenosti
• posttravmatska stresna motnja
depresija in bipolarna motnja
• obsesivno kompulzivne motnje
• motnje prehranjevanja
• motnje spanja
• seksualni in partnerski problemi
• kronične bolečine
• jeza
• problemi navad, npr. tiki
• problemi z alkoholom in drogami
• shizofrenija in druga psihotična stanja
• problemi, povezani s težavami v učenju.


Kognitivno-vedenjski pristop se lahko uporablja tako pri delu s posamezniki, družinami ali skupinami. Število seans je odvisno od narave problema, navadno pa se giblje med 10 in 15. Seanse običajno potekajo tedensko in trajajo eno uro. Po zaključeni terapiji se klient in terapevt lahko dogovorita za omejeno število seans, s katerimi vzdržujeta dosežene spremembe.


Članek je povzet po besedilu Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije

Oglejte si
naše terapevte


Morda bi vas zanimalo tudi:
Online psihoterapija
Je psihoterapija draga storitev?
Kaj počnejo psiholog, psihiater in psihoterapevt?


Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.2

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se