V zadnjem času terapevti v Sloveniji opažamo porast klientov, ki se obračajo na nas s simptomatiko anksioznosti, tesnobe in paničnih napadov. Zakaj je temu tako je verjetno jasno. Živimo v času, v katerem se pravila bivanja in udejstvovanja v družbi konstantno spreminjajo, poleg tega pa se pri večini ljudi pojavljajo skrbi glede zaposlitve, prihodnosti našega ekonomskega stanja, zdravja in naših pravic in svoboščin. Vse našteto bistveno vpliva na porast anksioznosti in tesnobe, v nekaterih primerih pa se pri posamezniku zaradi vsega naštetega lahko sproži tudi panični napad.
Kako jih prepoznamo
Pri posamezniku panični napad lahko prepoznamo po simptomih, ki jih lahko razdelimo na dva področja.Telesni simptomi vključujejo neredno, hitro utripanje in razbijanje srca, pomanjkanje zraka ali hiperventilacijo, boleče in neprijetne občutke v prsih, potenje, vrtoglavico ali omotico, otrplost in mravlji čenje, vroče ali ledeno oblivanje ter želodčne težave ali slabost. Duševni simptomi pa vključujejo občutek davljenja, dušenja ali zasoplosti, občutek odmaknjenosti in neresničnosti, strah pred skorajšnjo smrtjo ter misli, da bomo znoreli ali popolnoma izgubili nadzor.
Kdaj in kje se pojavijo
Panični napad se pri eni osebi lahko pojavi enkrat, lahko pa tudi večkrat. Pogostost napadov zelo niha: lahko se pojavijo večkrat na dan ali pa parkrat na leto. Panični napad lahko doživimo kjerkoli (doma, v službi, na obisku pri prijateljih …) in kadarkoli (čez dan ali med spanjem). Lahko se pojavi nenadoma (kot “strela z jasnega”, brez očitnih vzrokov) ali pa ga sprožijo določene situacije, ki so za posameznika zelo stresne (vožnja z avtom, stisnjenost v množici, nastop ali govor pred večjim, nepoznanim občinstvom,…).Koliko časa trajajo
Znaki paničnega napada običajno dosežejo vrh po 10-ih minutah, sam napad pa navadno mine čez 20 do 30 minut. Redkokdaj traja več kot eno uro. Čeprav napadi ne trajajo dolgo, so za osebo, ki jih doživlja skrajno neprijetni.Strah pred ponovnim napadom in izogibanje situacijam ter krajem
Pri osebah, ki so doživele panični napad, se lahko zgodi, da se začnejo bati kdaj se bo napad ponovil. Če se temu pridruži še izogibanje situacijam in krajem, v katerih ste predhodno doživeli panične napade, se panični napadi lahko razvijejo v panično motnjo.
Ljudje s to motnjo postanejo občutljivi že za najmanjše spremembe v telesu in si jih navadno narobe interpretirajo, jih katastrofizirajo.
Na primer: osebi, ki telovadi, se poveča srčni utrip. Namesto, da bi oseba te znake smatrala za normalne pri telesnih aktivnostih, jih dojame kot da se dogaja nekaj nevarnega (približuje se srčni napad ali možganska kap). Ravno zaradi tega razloga in izrazitih telesnih znakov se pripeti, da se je človek s panično motnjo ali s ponavljajočimi paničnimi napadi kdaj znajde na urgenci, zaskrbljen, da doživlja srčni napad ali kap in ima občutek, da se bo zadušil, da doživlja živčni zlom ali pa misli, da se mu bo »zmešalo«.
Agorafobija: sopotnica panike
Pri polovici vseh, ki trpijo za panično motnjo, se lahko razvije tudi agorafobija. Ljudje z agorafobijo živijo v groznem strahu pred tem, da bi se počutili ujete. Skrbi jih tudi, da ne bi dobili paničnega napada, bruhali ali dobili driske v javnosti. Izogibajo se situacijam iz katerih ne morejo takoj pobegniti, in se bojijo krajev, v katerih pomoč ne bi bila takoj na voljo, če bi jo potrebovali. Gre tudi za strah, da bi dobili panični napad nekje, kjer se ne bi mogli skriti in kjer bi jih drugi videli. Prav zaradi občutka sramu se taka oseba začne izogibati določenim opravilom, krajem in osebam, posebno tam, kjer obstaja nevarnost, da bi se panični napad ponovil. V najslabšem primeru se take osebe počutijo varno samo še doma.
Vzroki za panični napad
Obstaja več vzrokov za panični napad. Lahko je sprožilec nek dogodek, ki nas močno pretrese: smrt, ločitev, izguba službe ali pa kopica stresnih življenjskih dogodkov v kratkem obdobju. Lahko so povod za panični napad tudi večje spremembe v našem življenju, na primer ob zaključku nekega življenjskega obdobja in začetku drugega: zaključek študija, vstop v redno delovno razmerje, poroka, prvi otrok … Strokovnjaki tudi opažajo, da so panični napadi lahko tudi genetsko pogojeni in da se lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Občutljiv živčni sistem lahko vodi v nenadno kemijsko neravnovesje, kar lahko vodi v napad. Priporočljivo je, da ob pogostih paničnih napadih obiščete zdravnika, da vam slednji izključi hipertiroidizem (povečano delovanje ščitnice), prolaps mitralne zaklopke (srčna zaklopka se ne zapira pravilno), hipoglikemijo (nizek krvni sladkor) ali odvajanje od zdravil.Panični napadi in zdravila
Pri farmakološkem zdravljenju panične motnje gre predvsem za lajšanje simptomov ali pa vzdrževanje trenutnega stanja, medtem ko vzroki ostajajo. Zato je pomembno, da je zdravljenje z zdravili podprto z oblikami zdravljenja, s katerimi se skuša raziskati in odpraviti vzroke te težave.Za zdravljenje paničnih napadov se uporabljajo predvsem antidepresivi (njihova slaba stran je, da traja kar nekaj časa preden začnejo delovati) in benzodiazepini (učinkujejo hitro in že v pol ure olajšajo simptome paničnega napada, vendar povzročajo odvisnost in odtegnitvene simptome).
Kako si lahko pri paničnih napadih pomagamo sami?
O paničnih napadih se zelo dobro informirajte.
Trud usmerite v razlikovanje med resničnostjo in doživljanjem. Sprejmite, da se napadi včasih pojavijo in imejte v glavi, da čeprav jih je neprijetno doživljati, niso življenjsko ogrožujoči. Super je, če zmoremo med napadom mirno dihati in hkrati ponavljati kako pozitivno sporočilo: »Vse je v redu. Samo panični napad je. Zmeraj mine. Umirjeno dihaj.«Povečajte nadzor nad svojimi miselnimi funkcijami.
Čeprav se med paničnim napadom čutite nemočne, vedite, da imate še zmeraj nadzor nad svojim razmišljanjem in obnašanjem. Včasih pomagajo kognitivne tehnike kot na primer: glasno izgovarjanje besed za predmete v naši okolici, glasno razmišljanje in zastavljanje vprašanj samemu sebi ali odštevanje števila 5 od 1000 proti 0.Ustavite hiperventilacijo.
Večina ljudi, ki doživljajo panični napad je zaskrbljenih tudi zaradi oviranega dihanja in občutka, da jim zmanjkuje zraka. Zato začnejo še bolj hlastati za zrakom in dihajo prehitro. Če čutite, da se približuje panični napad, lahko poskusite s sledečo tehniko dihanja: Globoko in počasi vdihnete skozi nos. Zadržite dih in počasi štejte do šest. Počasi izdihnite skozi usta in štejte do osem, pri izdihu naj se sliši sikanje (nežen, ne glasen zvok). To ponovite od 5 do 10-krat. Tako dihanje zahteva nekaj predhodne vaje. Če vam ga ne uspe izvesti in čutite, da ste na poti v hiperventilacijo poskusite z dihanjem v papirnato vrečko, katere robovi objemajo vaša usta. Tako dihanje ponovno vzpostavi primerno ravnotežje kisika in ogljikovega dioksida ter čez čas prekine panični napad.Spremenite svoj življenjski slog.
Imejte urejen ritem spanja, zmanjšajte uživanje kofeina, opustite alkohol in droge, izogibajte se sladkarijam ter izvajajte tehnike sproščanja (tehnika progresivne mišične relaksacije, avtogeni trening, silva metoda, joga ...). Panični napad lahko sproži že prevelik vnos kofeina, alkohol pa med paničnim napadom in po njem deluje kot sedativ. Najprej vas pomiri, čez čas pa se anksioznost znova poveča. Tudi sladkarije vplivajo na anksioznost in razdražljivost. Redne tehnike sproščanja pa krepijo relaksacijski odziv in s tem na vas vplivajo blagodejno, saj vam izboljšajo vsesplošno počutje.
Panični napadi in psihoterapija
Panična motnja spada med najbolj ozdravljive psihične težave. Kadar posameznik ni več zmožen začutiti svojih občutkov in jih obvladovati naše težave spregovorijo skozi telo. Panični napadi so pogosto signal, da nekaj v našem življenju ne funkcionira tako kot bi moralo in da nekaj ni v redu.Naše telo lahko tako zaznava realno nevarnost ali pa se srečujemo z notranjimi konflikti, s katerimi se težko soočimo. Prav pri tem nam najlažje pomaga psihoterapevt, saj z njegovo pomočjo najlaže prepoznamo in sprejmemo svoja čustva ter ugotovimo vzrok za naše panične napade.
Teja Gašperin, Specializantka psihodinamske psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Kakšna je razlika med paničnim napadom in napadom tesnobe?
Anksioznost
6 najpogostejših zmot o psihoterapiji