Izraz napad tesnobe označuje intenzivne ali podaljšane občutke anksioznosti. Čeprav je bolj intenziven od splošnega občutka tesnobe, pa je nekoliko blažji od paničnega napada. Kljub temu je včasih napad tesnobe lahko uvod v napad panike. Traja lahko od nekaj minut do nekaj ur, včasih celo dni ali tednov. Nasprotno s paničnimi napadi, napadi tesnobe niso nujno znaki anksiozne motnje. Anksioznost je naraven odziv na določene dražljaje ali situacije, napadi tesnobe pa so le intenzivnejše oblike tega čustva.
Napad tesnobe
Napadi tesnobe pogosto povzročajo vzorce izogibanja ali pretirane previdnosti. Nekdo, ki je na primer zaradi socialne anksioznosti doživel napad tesnobe, se lahko začne izogibati krajem ali situacijam, zaradi katerih je tesnobo občutil.
Napad tesnobe lahko vključuje enega ali več od sledečih simptomov:
• nemir, občutek ranljivosti ali napetosti
• hitra utrujenost ali izčrpanost
• težave s koncentracijo
• razdražljivost
• fizični simptomi, npr. napetost mišic
• težave pri obvladovanju skrbi
• težave s spanjem (nezmožnost zaspati, zbujanje, nemiren/nezadovoljiv spanec)
Izkušnja je lahko zelo grozljiva; včasih celo do točke, ko se posameznik počuti, kot da ne bo preživel. Zaradi tega je pomembno imeti v mislih, da so tovrstni občutki začasni in da bo napad minil. Dve strategiji za spopadanje z napadom sta globoko dihanje in glasno pogovarjanje s sabo. Oba imata namreč pomirjujoč učinek na val neustavljive panike in plitko dihanje, ki ju posameznik lahko občuti.
Panični napad
Panični napad, na drugi strani, pa je definiran kot nenadna epizoda intenzivnega strahu, ki sproži hude fizične reakcije, kljub odsotnosti resnične nevarnosti ali očitnega razloga. Občutek je lahko tako nenaden in močan, da trpeči včasih mislijo, da doživljajo srčni napad. Navadno traja 10 do 15 minut in je prisotnih vsaj nekaj izmed sledečih simptomov:
• občutek bližajoče se pogube ali nevarnosti
• strah pred izgubo nadzora ali smrtjo
• hiter, razbijajoč srčni utrip
• potenje
• tresenje
• občutek kratke sape ali stiskanja v grlu
• mrzlica
• vročinski oblivi
• slabost
• krči v trebuhu
• bolečine v prsnem košu
• glavobol
• omotičnost ali omedlevica
• občutek odrevenelosti ali mravljinčenja
• občutek neresničnosti ali ločenosti od realnosti
Ljudje med paničnimi napadi običajno čutijo takojšnjo grožnjo, zato se pogosto odzovejo s klici na pomoč ali pa poskušajo zbežati iz stiske, s katero so soočeni. Napadi se navadno zgodijo pod ekstremnimi količinami stresa. Nekateri posamezniki lahko panični napad doživijo le enkrat ali nekajkrat v življenju, ponavljajoče se tovrstne izkušnje pa so navadno simptomi panične motnje. V tem primeru je potrebno posvetovanje s terapevtom in zdravljenje le-te. Prav to pa je tudi eden izmed pomembnih faktorjev, zakaj moramo znati ločiti med napadi tesnobe in paničnimi napadi, saj lahko sicer pride do postavljanja napačne diagnoze in posledično zdravljenja neobstoječega problema in hkratnega zanemarjanja dejanskega vzroka napadov in stanja posameznika.
Pri obeh opisanih vrstah napadov je torej pomembno znati prepoznati simptome in njihove sprožilce, da lahko na nastalo situacijo primerno reagiramo in se z njo spopademo na kar se da konstruktiven način. Čeprav sta izraza na prvi pogled podobna in sta pogosto uporabljena sopomensko, imata namreč različen pomen in implikacije.
Povzeto in prirejeno po članku "What's the difference between an axiety attack and a panic attack", www.talkspace.com.
Oglejte si
naše terapevte
Več o anksioznosti:
Kako naj se spopadem z anksioznostjo?
Test tesnobe