Zgodba matere, ki bije bitko z anksioznostjo
»Komaj mi je uspelo zaspati in že ta zoprni zvok alarma. Prepotena se zavem, da je ura že 7:15, kar pomeni, da sem zaspala. Celo noč sem bedela in razmišljala, kako bom »zvozila«, ker sem sama za vse. V prsih me stisne, ker se je dan začel v še večjem tempu kot ponavadi.
Že vidim svojo šefico, kako se kremži in ne sprejme opravičila za zamudo. Utrujena se odvlečem do kopalnice. Otroka, Kal (3) in Minea (5), še spita, za trenutek jima zavidam brezskrben izraz na obrazu, ki pa ne traja dolgo.
»Zbudita se!« zoprno zabrundam in ju rahlo stresem. »Zamujamo, mudi se!« Za dve sekundi odpreta oči, se skremžita in jih utrujeno ponovno zapreta. Pustim ju v postelji in se na hitro uredim.
»Hitro, hitreje!« mi pravi moj notranji glas, ličenje izpustim, umijem obraz in pristavim vodo za kavo, ki jo kasneje med oblačenjem otrok že docela ohlajeno zlijem vase. Obliva me vročina, medtem ko mrzlično iščem najlonke. V treh poskusih mi uspe najti ene, ki jih lahko potegnem čez stegna, ne da bi jih strgala.
Ko stopimo iz bloka, lije kot da je sodni dan. Otroka se navdušeno zapodita proti prvi luži. »Ne, Minea!« izmučeno zavpijem. Seveda je prepozno in Kal ima že mokre superge. Občutek imam, da se cel svet zgrinja name. Od nemoči zgolj utrujeno izdahnem: »Ne zmorem.«
Spomnim se, da otroka v vrtcu nimata škornjev, zato s Kalom v roki in Mineo poleg sebe stečem mimo dvigala po stopnicah v stanovanje in zagrabim rezervne nogavice. Ko se premočeni usedemo v avto opazim, da gori rdeča lučka za gorivo: »Super,« jezno siknem. Stisne me, ko pomislim, kaj to pomeni. Do osmih bi morala biti v Ljubljani in na cesti zagotovo vse stoji. Zdrvim do prve »pumpe« in do vrtca, kjer odložim otroka.
Kalova vzgojiteljica me med vrati zaustavi. »Gospa Resman, morali bi se pogovoriti. Kal ima težave s socializacijo...«, postane mi slabo, vid se mi rahlo zoži. Ne zmorem slediti njenim besedam: »Razumem,« poskušam biti vljudna: »Trenutno res ne morem, zamujam v službo...“Ko pridem ponj,« nerodno pristavim in že me ni.
Drvim proti Ljubljani in vmes kličem šefico, da bom zamudila ter da mi je žal in podobno. Upam, da bo moje opravičilo sprejeto. Ko pridem v podjetje, moram takoj v pisarno nadrejene, kar ne obeta prijaznega pogovora. Usedem se na stol in poslušam pridigo o tem, kako ne prenese zamujanja, da nisem dovolj zbrana in da tako ne gre več. Ne bodo mi podaljšali pogodbe še pristavi. Ne vem, kaj naj rečem, moja usta so suha, iz sebe ne spravim besede. Osupla obsedim, otopela od pravkar slišanega se šele čez nekaj sekund zavem, da sem dobila odpoved. Ravnokar mi je povedala, da sem odpuščena. Srce mi začne hitreje biti, nog sploh ne čutim več, v želodcu me stisne in v glavi se mi zavrti. »Samo pojdi, beži preden te oblijejo solze,« mi govori moj notranji glas.
Nekako mi uspe priti do wc-ja, kjer se sesedem na mrzle ploščice in nemočno zahlipam. Vseeno mi je za morebitno umazanijo pod mano; vse kar razmišljam, je zakaj? Zakaj se mora to dogajati ravno meni? Zakaj sem sama za vse? Srh me spreleti, ko se zavem, da moram plačati najemnino, obrok za avto in šolo v naravi.
Vzemite si trenutek za dih in umirite svoj um
Zgodba je dokaj intenzivna, zato se lahko za trenutek ustavite, usmerite pozornost v svoje telo, nekajkrat vdihnete in počasneje izdihnete. Besede v besedilu zgoraj napisane poudarjeno ponazarjajo telesne simptome anksioznosti. Zgodba matere je izmišljena, vendar se dan za dnem odvijajo takšne in drugačne, bolj in manj boleče zgodbe. Težki dogodki in nezmožnost izbire, osebo z bolečimi izkušnjami naučijo živeti z anksioznostjo in z bolečino, ki jo prinašata strah in negotovost.
Anksioznost: Ko nas preplavijo občutki tesnobe in napetosti
Anksioznost je občutek tesnobe, napetosti ali zaskrbljenosti, ki jo doživimo kot odziv na stresno situacijo, povezano z negotovostjo in občutkom, da nismo varni. Do neke mere je normalna, če je to le začasno stanje. Težava nastane, ko nas anksioznost preplavi prepogosto in se telo neprestano odziva s prekomerno telesno in čustveno napetostjo.
Pokazatelji anksioznosti: Ko telo ne zmore več
Anksioznost se izraža na različne načine:Telesni simptomi:
- Pekoča bolečina in tiščanje v prsih
- Zakrčene in boleče mišice
- Težave s spanjem in koncentracijo
- Prekomerno znojenje
- Hitro, plitko dihanje
- Pospešeno bitje srca
- Slabost, omotica, suha usta
- Prebavne težave, bolečina v želodcu
- Utrujenost
Čustveni simptomi:
- Pretirana zaskrbljenost
- Nemir in občutek strahu
- Razdražljivost
- Težave s koncentracijo
- Občutek megle v možganih
Ko se ti znaki pojavljajo pogosto, telo sporoča, da smo preobremenjeni, se moramo upočasniti ter ponovno najti ravnovesje v vsakdanjem življenju.
Anksioznost: Ko skrbi prevzamejo nadzor nad vašimi mislimi
Anksioznost je naraven odziv na nevarnost. Težava pa nastane, kadar se aktivira v situacijah, ki niso ogrožajoče. Kot smo videli v zgornji zgodbi, so lahko sprožilci anksioznosti:- Strah pred prihodnostjo
- Pomanjkanje podpore in varnosti
- Nerazumevanje na delovnem mestu
- Finančne skrbi
- Perfekcionizem in visoka pričakovanja
Ste že kdaj občutiti težo anksioznosti?
Dogodki, kot so finančne težave, menjava ali izguba službe, ločitev, selitev, negotovost, pritiski na delovnem mestu ali težave v odnosih ali smrt bližnje osebe, lahko sprožijo anksioznost. Tesnobni občutki, ki jih doživljamo ob odzivu na stres, so povezani s strahom pred neznanim, ki zamaje občutek varnosti.Vsi, ki se bojijo neuspeha in imajo visoka merila do sebe so bolj pogosto podvrženi anksioznosti. Anksioznost je dvakrat bolj pogosta pri ženskah kot pri moških. Osebe, ki so doživele travmatične izkušnje, imajo večje tveganje za razvoj anksioznosti - zlasti v obliki postravmatske stresne motnje (PTSM).
Anksioznost se pogosto pojavi v socialnih interakcijah, predvsem pri ljudeh s socialno anksiozno motnjo - ljudeh, ki se bojijo javnega nastopanja ali zavrnitve. Anksioznost se lahko pojavi že pri otrocih, kot strah pred šolskim neuspehoma ali težavah v odnosih. K tveganju za pojav anksioznosti lahko prispevajo kronične bolezni, hormonske spremembe in kemično neravnovesje v možganih ter prekomerno uživanje alkohola, drog in kofeina.
V tem prvem delu prispevka smo skozi zgodbo matere prikazali, kako se anksioznost odraža v vsakdanjem življenju in kako vpliva na telo ter misli. Dotaknili smo se pogostih sprožilcev in vpliva zunanjih dejavnikov.
V drugem delu pa bomo raziskali strategije za obvladovanje anksioznosti, vključno s praktičnimi tehnikami za pomiritev telesa in uma. Spregovorili bomo tudi o paničnih napadih ter pomenu strokovne pomoči pri premagovanju anksioznosti.
Urša Zagmajster, specializantka integrativne psihoterapije
Preberite še:
Ko misli ne utihnejo: Kako premagati anksioznost vsakdanjega življenja (2. del)