Kakšna je razlika med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom?

Kaj lahko stori psiholog, ne pa psihiater in obratno? Kdo je potem psihoterapevt? Kako izbrati primernega strokovnjaka zase?

Pri svetovalnem in psihoterapevtskem delu pogostokrat opažamo, da ljudje slabo ločujejo med zgoraj naštetimi strokovnjaki. S člankom želimo osvetliti razlike med nalogami, ki jih opravljajo.

Kdo je psihiater?

Psihiater je doktor medicine, ki je opravil specializacijo iz psihiatrije. Njegovo delo je osredotočeno na delo s klinično populacijo (tj. populacijo s težjimi in diagnosticiranimi motnjami). Diagnosticira duševne motnje in jih zdravi z razgovori in zdravili, ne more pa izvajati psihološkega testiranja. Zaposlen je v zdravstvenih ustanovah ali v privatni praksi.

Kaj počne psiholog?

Psiholog je strokovnjak, ki je končal študijski program psihologije in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Zaposli se lahko na različnih področjih: na primer v podjetjih, šolah, socialnih zavodih, športnih organizacijah. Pri svojem delu uporablja različne psihološke metode in tehnike (testi, vprašalniki, opazovanje, intervju,…), katerih rezultate uporabi pri delu in svetovanju ne-klinični populaciji, z namenom izboljšanja funkcioniranja posameznika ali skupine. Klinični psiholog je po študiju opravil še specializacijo iz klinične psihologije, ki mu omogoča delo v zdravstvenih zavodih ter bolj poglobljeno diagnostiko in delo s klinično populacijo. Psiholog ne predpisuje zdravil.

Psihološko svetovanje in psihoterapija se uporabljata pri reševanju človekovih stisk in težav, ki jih že dalj časa ne zmore rešiti sam in začenjajo ovirati njegovo delovanje. Cilj je osebna rast in učinkovitejše funkcioniranje v življenju.



Kako deluje psihoterapevt?

Psihoterapevti so po večini psihologi in psihiatri (pa tudi sociologi, pedagogi, socialni delavci,…), ki so po končanem študiju opravili izobraževanje iz psihoterapije. V Sloveniji poznamo kar nekaj različnih terapevtskih pristopov. Med seboj se razlikujejo po tem, katere vrste težav odpravljajo, kakšen je cilj in koliko časa traja psihoterapija. Cilj nekaterih je npr. spreminjanje mišljenja, vedenja in čustvovanja, drugih pa izboljšanje partnerskega odnosa. Kratkotrajnejše terapije trajajo nekaj mesecev, dolgotrajnejše tudi po več let.

Ena izmed psihoterapevtskih pristopov je transakcijska analiza. Sodi med kratkotrajnejše vrste terapij, njen cilj pa je odpravljanje osebnih težav kot tudi težav v medosebnih odnosih ter izboljšanje medsebojne komunikacije preko spoznavanja, kako človeški odnosi delujejo. Tovrstne težave namreč pogosto nastajajo zaradi ponavljajočih se vzorcev, ki izvirajo iz posameznikovih zgodnjih odločitev v otroštvu in omejujejo razvoj njegovih potencialov. Na jasen način na primer razlaga, kako se odzivamo v partnerskem odnosu, zakaj prihajamo v konflikte z drugimi ljudmi in čemu nalog ne speljemo do konca.

Ste se odločili za psihoterapijo?

Preden vstopite v svetovalni proces ali psihoterapijo katerekoli modalitete, sami pri sebi dobro premislite, kaj želite v življenju spremeniti, kaj pričakujete od strokovnjaka ter koliko časa ste pripravljeni vložiti v delo na sebi in na svojih težavah. Predvsem pa imejte v mislih, da iskanje ustrezne pomoči ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do samega sebe.

Janja Javoršek, univ. dipl. psih., transakcijski analitik

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Novi medij, november 2013


Morda bi vas zanimalo še:
Anonimni test depresije
Kako spodbuditi k psihoterapiji sebe ali bližnjega, ki jo potrebuje?
Slavni in znani o psihoterapiji

Oglejte si
naše terapevte




Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.2

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se