Blog

Ko je dan prekratek: Eisenhowerjeva matrika kot pomoč pri obvladovanju stresa

Občutek, da nam nenehno zmanjkuje časa, ni le vprašanje organizacije. Je tudi pomemben vir stresa, ki lahko sčasoma načne naše duševno in telesno zdravje. Eisenhowerjeva matrika je preprosto orodje, s katerim ločimo nujno od pomembnega in si vrnemo občutek nadzora nad svojim dnem.

Več...

Kako pri anksioznosti pomaga vedenjsko-kognitivna terapija?

Ko se človek sooča z anksioznostjo, si pogosto želi predvsem to, da bi neprijetni občutki čim prej izginili. Da ne bi več čutil razbijanja srca, napetosti, strahu, skrbi, nemira ali občutka, da se bo zgodilo nekaj slabega.

Takšna želja je zelo razumljiva. Obstaja več psihoterapevtskih pristopov, v nadaljevanju pa opisujemo, kako pri anksioznosti pomaga vedenjsko-kognitivna terapija (KVT), eden najbolje raziskanih pristopov za obravnavo tesnobe. KVT pri anksioznosti običajno ne deluje samo tako, da poskuša hitro odstraniti simptom. Njena pomembna naloga je, da pomaga razumeti, kako se tesnoba pri posamezniku sproža, kako se vzdržuje in kaj jo dolgoročno krepi.

Ko razumemo vzorec, ga lahko začnemo spreminjati.

Več...

Kako pomagamo bližnji osebi, ki se sooča z anksioznostjo?

Ko se nekdo, ki nam je blizu, sooča z anksioznostjo, pogosto želimo pomagati, pa ne vemo točno kako. Lahko nas skrbi, lahko smo nemočni, včasih tudi utrujeni ali zmedeni. Morda se nam zdi, da oseba pretirava, saj objektivno ni videti, da bi bila v nevarnosti. A zanjo je občutek nevarnosti lahko zelo resničen.

Anksioznost ni samo skrb ali slaba volja. Je odziv telesa in uma, v katerem se človek lahko počuti ogroženega, preobremenjenega ali nesposobnega nadzorovati, kaj se v njem dogaja. Zato stavki, kot so “samo sprosti se”, “ne kompliciraj” ali “nimaš se česa bati”, običajno ne pomagajo veliko. Pogosto občutek osamljenosti in nerazumljenosti celo povečajo.

Več...

Izogibanje in varnostna vedenja: zakaj nas tesnoba prepriča, da se moramo zaščititi

Ko občutimo tesnobo, si običajno želimo predvsem eno: da bi neprijeten občutek čim prej minil. To je povsem razumljivo, saj je lahko tesnoba zelo naporna. Spremljajo jo lahko nemir, napetost, pospešeno bitje srca, stiskanje v prsih, občutek ogroženosti, naval skrbi ali močna potreba, da bi se umaknili.

Zato pogosto naredimo nekaj, kar nam prinese občutek varnosti. Izognemo se situaciji. Nekaj preložimo. Pokličemo nekoga za zagotovilo. Večkrat preverimo. Sedimo blizu izhoda. S seboj vzamemo vodo, zdravila, telefon ali drug predmet “za vsak primer”. Vnaprej pripravimo vse možne odgovore. Ne povemo svojega mnenja. Ne gremo tja, kjer bi lahko začutili tesnobo.

Takšna vedenja imajo skupen namen: zmanjšati tesnobo in preprečiti občutek nevarnosti. Imenujemo jih izogibalna in varnostna vedenja.

Več...

Generalizirana anksiozna motnja: ko skrbi ne utihnejo

Vsi kdaj skrbimo. Skrb je lahko koristna, kadar nas spodbudi, da se pripravimo, uredimo pomembne stvari ali pravočasno ukrepamo. Če imamo pred seboj zahteven pogovor, zdravniški pregled, finančno odločitev ali pomemben rok, je nekaj zaskrbljenosti povsem razumljive.

Težava nastane, ko skrbi postanejo stalne, pretirane in težko obvladljive. Takrat človek nima več občutka, da razmišlja zato, da bi našel rešitev, ampak da se misli vrtijo same od sebe. Ena skrb se komaj umiri, že se pojavi druga, ujamemo se v nenehno premlevanje in ruminiranje.

Več...

Duševna stiska ali duševna motnja: kakšna je razlika?

Skoraj vsak človek se kdaj znajde v obdobju, ko mu je težko. Lahko slabše spi, je bolj razdražljiv, pogosto joka, se težko zbere, izgubi motivacijo ali ima občutek, da ga je življenje preprosto preplavilo. Toda ali to pomeni, da ima duševno motnjo? Ne nujno.

Več...

Strah pred boleznijo: kdaj skrb za zdravje postane zdravstvena anksioznost?

Skrb za zdravje je normalen in pomemben del življenja. Smiselno je, da opazimo spremembe v telesu, gremo na preventivne preglede in poiščemo zdravniško pomoč, kadar nas kaj skrbi.

Težava pa nastane, ko skrb za zdravje preraste v stalni strah pred boleznijo. Takrat telesa ne smatramo več kot nekaj, kar nas podpira, ampak kot vir nevarnosti, ki ga je treba nenehno spremljati, preverjati in nadzorovati.

Pri zdravstveni anksioznosti človek telesne občutke pogosto razlaga kot znak resne bolezni, tudi kadar za to ni jasnih dokazov ali so zdravniški izvidi pomirjujoči.

Več...

Socialna anksioznost: simptomi, vzroki in kako jo prepoznati

Skoraj vsak človek kdaj občuti nelagodje v družabnih situacijah. Lahko nas je sram, preden spregovorimo pred skupino, neprijetno nam je, ko vstopimo v prostor, kjer nikogar ne poznamo, ali pa smo napeti pred razgovorom, nastopom, sestankom ali pomembnim pogovorom.

Takšna trema je običajna. Socialna anksioznost pa je nekaj več kot občasna zadrega ali sramežljivost. Gre za izrazit strah pred tem, da bi nas drugi opazovali, ocenjevali, zavrnili, kritizirali ali si o nas mislili kaj slabega.

Oseba s socialno anksioznostjo se ne boji nujno ljudi samih. Pogosto se boji tega, kako bo pred njimi izpadla.

Več...

Biti sami s seboj: vir miru ali stiske?

Vsak izmed nas se v vsakdanjem življenju bolj ali manj pogosto sreča z občutkom, da je težko biti sam. Trenutki brez obveznosti in zunanjih dražljajev pri nekaterih hitro vzbudijo tesnobo, zmedenost ali občutek praznine. Nekateri takrat prižgejo televizijo, odprejo družbena omrežja ali poiščejo novo obveznost, drugi pa se namenoma obdajo z ljudmi, da bi se izognili neprijetnim mislim in občutkom. Tretji pa trenutke samote doživljajo kot prostor, ki jim ponuja čas za umiritev, razmislek, kreativnost ali osebno rast.

Nemalokrat sposobnost biti sam povezujemo s samostojnostjo, neodvisnostjo ali prepričanjem, da drugih ne potrebujemo. V resnici pa je ravno nasprotno. Naša zmožnost, da smo lahko sami, se ne razvije v izolaciji, temveč skozi zgodnje izkušnje varnih odnosov z drugimi.

Več...

Panični napad: simptomi, vzroki in kaj se dogaja v telesu

Panični napad je nenaden val močnega strahu ali telesnega vznemirjenja, ki se lahko pojavi zelo hitro in človeka močno prestraši. Pogosto ga spremljajo intenzivni telesni občutki: razbijanje srca, občutek pomanjkanja zraka, pritisk v prsih, omotica, tresenje, potenje, slabost, mravljinci ali občutek, da se dogaja nekaj zelo nevarnega.

Za osebo, ki doživlja panični napad, je izkušnja lahko izjemno intenzivna in prepričljiva. Zato ni redko, da se ob paničnem napadu pojavijo misli, kot so: doživljam infarkt, omedlel/a bom, izgubljam nadzor nad sabo, zmešalo se mi bo ali tega ne bom preživel/a.

Prav te razlage imajo pri paničnem napadu pomembno vlogo. Občutek nevarnosti je lahko zelo močan, vendar občutek nevarnosti ni vedno isto kot dejanska nevarnost.

Več...