To ni zgodba o tem, kako izgubo hitro preboleti. Je zgodba o tem, kako v žalovanju preživeti dan za dnem in ob podpori počasi najti trenutke večje notranje stabilnosti.
S pogledom iščem tvoje sive čolne. Ni jih. To pomeni, da si doma. Srečna sem. Želim si, da bi ta trenutek trajal. A že v naslednjem hipu ves svet zagrne mrak. Zavem se, da je bila to le iluzija. Z vso težo name pritisne resnica: vrnila sem se v prazen dom.
Tvojih velikanskih copat, tvojih sivih čolnov ni. In tudi tebe ni. Ta misel je neznosna. Utišala bi jo, razpraskala, ubila. Zato bežim od doma.
Včasih mi pomaga sprehod. A ko srečam družine s sijočimi obrazi, se počutim še bolj sama. Spet drugič pa te v svojem domu iščem. Povsod si. Vsak kotiček ima kakšno tvojo zgodbo. V omari diši po tebi. Nikoli ne želim zlesti iz nje. Včasih me zgrabi jok sredi trgovine. Zato se bojim iti med ljudi. Prijateljica mi je priporočila psihoterapevtko. Zdaj hodim k njej. Pri njej se lahko izjočem. Govorim ji bedarije, kot je ta o tvojih copatih. Vse ji povem. Do zdaj me je še vedno poslušala. Ni se mi smejala. Rekla mi je, da nisem nora, ampak da je to, kar ji govorim, normalno za žalovanje. Jaz se gotovo ne počutim normalno. Upam pa, da se morda še kdaj bom. Za zdaj poskušam speljati dan. Vsakega posebej. Vsak dan je težko. Odkar sem v terapiji, pa so trenutki, ko se počutim normalno, postali minute in nato ure. Zato vztrajam.
Zgodbo je zapisala psihoanalitična psihoterapevtka, Alenka Turičnik
Oglejte si
naše terapevte s področja žalovanja
Kaj nam pomaga razumeti ta zgodba?
Žalovanje ni linearen proces in ne poteka pri vseh enako. Lahko vključuje jok, jezo, zanikanje, občutek neresničnosti, umik, hrepenenje in trenutke, ko človek ne ve, kako bo zdržal naslednji dan.
Psihoterapija lahko v žalovanju ponudi varen prostor, kjer sme človek govoriti o izgubi brez pritiska, da mora biti “že bolje”. Včasih je prvi korak že to, da bolečina dobi prostor in da človek v njej ni sam.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Ko me je strah, da me bodo drugi zapustili
Ste že slišali za sedem vrst počitka?
Samosabotaža: Zakaj si sami postavljamo ovire na poti do uspeha?