Na partnersko terapijo tudi, če (še) ni krize?

Ste se kdaj počutili, da je vaš partnerski odnos obstal na mestu? Se je romantično vzdušje poleglo, sedaj pa se dolgočasite in zapletate v vedno iste prepire? Niste edini. Občutki zaljubljenosti so lahko ekstatični, ko pa se hormoni umirijo pride na vrsto faza dela. Velikokrat se zgodi, da se pari v tej fazi razidejo ter nerazčiščene občutke pustijo pri miru, dokler ne vstopijo v novo vezo in se stvari ponovijo. V takih ciklih se lahko vrtijo leta in leta, vedno z novimi partnerji. Vendar razhod ni vedno edina rešitev.

Partnerska terapija lahko partnerjema pomaga popraviti in izboljšati njun odnos. Ni nujno, da se partnerja zanjo odločita šele, ko je njun odnos že skrhan. Svetovno znana pevka Pink (Alicia Moore) je v nedavnem intervjuju povedala, da sta z možem Careyem Hartom v terapiji že skoraj vseh 17 let, kar sta v vezi. »To je edini razlog, da sva še skupaj« je priznala.

Vsaka partnerska zveza gre skozi svoja lepa in tudi težka obdobja. Tudi tisti pari, ki so skupaj že 20 let, se lahko kdaj pa kdaj sprejo. Če se najdete v kateri od naslednjih točk, je morda napočil čas, da bi vam in vašemu partnerju lahko pomagala partnerska terapija.


1. Prepiri se vrtijo okoli ene in iste teme ali se stopnjujejo

Se že stotič prepirate o tem, kdo bo pomil posodo, za kaj boste porabili skupni denar ali kam bi šli na naslednji izlet? Terapevt lahko pomaga odkriti izvor majhnih prepirov, ki lahko leži globoko pod površjem. Prepir lahko izgleda še tako nepomemben, pod izgovorjenim pa lahko leži krik po partnerjevi pozornosti, občutek, da ni slišan in ni pomemben.

 

2. Način reševanja sporov se je spremenil ali že od začetka ni bil produktiven

Konflikti kot taki niso nujno slabi. Vsak par se kdaj spre, pomembno pa je, na kakšen način rešuje nastali spor. Dobro se je vprašati, ali upoštevamo, kako partner vidi nastalo težavo? So vsi argumenti osredotočeni izključno na naša čustva in občutke? Ali svoj vidik predstavljamo mirno in spoštljivo, ali na koncu vsi povprek kričimo? S terapevtovo pomočjo se lahko partnerja naučita bolj konstruktivno pogovarjati in tako lažje rešujeta konflikte.


3. Zdi se, da nekaj ni OK

Vsako razmerje ima svoje vzpone in padce. Danes bi svojega partnerja najraje povzdignili v nebesa, jutri pa bi ga najraje "utopili v žlici vode". Morda ste razdražljivi, se počutite zapostavljeno ali pa si nasprotno želite nekoliko časa zase. Če se vam že nekaj časa pojavlja občutek, da v vašem razmerju nekaj ni OK, je morda čas, da se obrnete po pomoč. Pogovor z nekom, ki čustveno ni vpleten v odnos z vami, lahko razjasni, v čem tiči težava. Konec koncev morda le potrebujete oddih s prijatelji za kakšen dan ali dva.


4. Vpleteno je varanje

Nezvestoba lahko partnerstvo uniči. Ni pa nujno, da se to zgodi. Če sta se partnerja odločila, da želita razmerje rešiti, jima je lahko pri celjenju ran v veliko pomoč psihoterapevt. Z njim se lahko poglobita v razloge, rešitve, pa tudi dobita vpogled v podzavedni vzrok, ki stoji za odločitvijo za prevaro.


5. Izboljšanje komunikacije

Če se po pogovoru s svojim partnerjem počutite izčrpano, se s partnerjem koncentrirata na osebne pomanjkljivosti namesto v širšo sliko ali je v pogovoru prisotno veliko pasivne agresivnosti in sarkazma, obstaja možnost, da v komunikaciji obstaja šum ter bi bilo potrebno način vajine komunikacije izboljšati.
Terapija ni nujno zaveza za celo življenje. Za nekatere pare, kot sta Pink in njen mož, pomeni redna terapija veliko korist. Vendar tudi občasna ura terapije, lahko vidno izboljša partnersko razmerje. Prav tako terapija ni namenjena le »sesutim« razmerjem, dobro razmerje lahko s terapijo postane še boljše.

Prirejeno po članku na Talkspace.com


Terapevti, ki izvajajo partnersko terapijo:
- Urška Ajdišek, jungovska psihoterapevtka, učni terapevt
Parov Anzelc, asist., psihoanalitični psihoterapevt ECPP
Nataša Berdnik, specializantka geštalt terapije
Nataša Grof, univ. dipl. psih., prof. psihologije, transakcijski analitik
- Martina Judež, certificirana transakcijska analitičarka
Eva Hrovat Kuhar, univ. dipl. psih., vedenjsko-kognitivna terapevtka, partnerska in družinska terapevtka
Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka
Danijela Moškov, dr. med; spec. psihiatrije, psihoterapevtka
Nevenka Podgornik, realitetna psihoterapevtka, dr. socioloških znanosti, supervizorka
Helena Weilguny, specializantka realitetne psihoterapije


Morda bi vas zanimalo še:
TEST: Zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Naj greva na partnersko terapijo?
Zgodbe s psihoterapevtskega kavča - alkoholizem




Psihoterapevti vam ob težjem spoprijemanju s trenutno situacijo ponujajo omejeno število brezplačnih svetovanj po telefonu ali videoklicu.

Pokličite nas
041 55 82 82*

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.1

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se