Naj greva na partnersko terapijo?

Mojca in Andrej sta skupaj že 15 let, imata dva otroka, osnovnošolca. Stanujeta v lastnem stanovanju, za katerega odplačujeta kredit, imata en avtomobil. Mojca je po poklicu učiteljica, v svojem delu uživa, ima veliko idej, vključena je v številne projekte. Andrej je vodja oddelka v IT podjetju, velikokrat dela nadure, s šefom se ne razumeta najbolje, prav tako je v njegovem timu veliko nesoglasij. Domov prihaja utrujen in napet. 

Mojca je pred časom odkrila, da je imel Andrej krajšo afero s sodelavko, kar je zelo zamajalo njeno zaupanje, med njima sedaj vladajo stalna napetost in konflikti, pogovarjata se le okoli otrok in organizacije gospodinjstva, njuni odnosi so hladni, intimnosti med njima ni. Mojca je predlagala, da bi obiskala psihoterapevtko, Andrej pa je po nekajmesečnem prigovarjanju in le s težkim srcem, pristal. Bilo ga je sram, strah, a Mojce ni želel izgubiti, saj je sam pri sebi spoznal, da je storil ogromno napako.


Terapija predstavlja odgovornost do sebe

Za Mojco in Andreja je bil to zelo pogumen in ogromen korak, ki ga zelo veliko parov, ki se znajdejo na težkih preizkušnjah, ne zmore narediti. Priznanje težav ter iskanje zunanje strokovne pomoči predstavlja odraz odgovornosti do sebe in do svojih najbližjih. Z odločitvijo, da prestopita prag psihoterapevtske ordinacije, sta tudi podrla vse mite, ki krožijo okoli obiskovanja psihoterapevta: da ga obiskujejo samo nori ljudje, da so ti ljudje šibki, da bi jim lahko enako dobro pomagal tudi pogovor z najboljšim prijateljem, da bodo morali hoditi na terapijo več let in bodo za to porabili ogromne vsote denarja, da bo terapevt za vse težave v njihovih življenjih okrivil njihovo otroštvo in njihove starše ipd. Nič od zgoraj naštetega ne drži, kar potrjuje tudi vedno večje število posameznikov, ki o obiskovanju terapij spregovorijo odprto, brez zadržkov, saj so spoznali, da jim je pomagala uvideti neke zakoreninjene vzorce, ki so se jih posluževali. Na terapiji so se naučili novih pogledov, novih učinkovitejših vedenjskih pristopov, miselnih vzorcev, čustvenih odzivov ipd. Bolje so spoznali sebe postali trdnejši in samozavestnejši.


Pri izbiti terapevta pomembni tudi občutki
Kako pa naredimo prvi korak, kako izberemo najboljšega psihoterapevta zase oz. takšnega, ki nama bo s partnerjem ustrezal? Pametno je povprašati med prijatelji in znanci, ali ima kdo kakšno dobro izkušnjo, priporočilo, preverimo psihoterapevte na spletu, ali imajo ustrezne certifikate oz. diplome, kakšne so njihove izkušnje, ali izvajajo partnerske terapije… Pred dokončno odločitvijo se lahko za uvodno srečanje dogovorimo pri več terapevtih, spoznamo njihov način dela, jih »začutimo«… Uspešnost terapije je v največji meri odvisna od kakovosti odnosa med terapevtom in partnerjema, zato je smiselno upoštevati tudi svoje občutke, ki se vam porajajo ob terapevtu. Terapevt mora nuditi občutek varnosti, zaupnosti in s svojim pristopom spodbujati raziskovanje odnosa med partnerjema. Pri terapevtu je dobro, da ste povsem odkriti, saj je terapevt zavezan k molčečnosti, kar pomeni, da kar je bilo povedanega v sobi, v sobi tudi ostane.


En partner želi, drugi noče na terapijo
Naša Mojca je imela srečo, da je Andrej privolil v sodelovanje v terapiji, a veliko partnerjev ne želi storiti tega koraka. Kaj lahko naredimo v takšnem primeru? Partner lahko terapijo začne obiskovati sam in se kasneje zgodi, da se drug partner pridruži in začne aktivno sodelovati. Le če oba partnerja aktivno prispevata k izboljšanju odnosa, komunikacije, prispevata svoja pričakovanja in želje, je lahko partnerska terapija uspešna. Njune težave, ki so nastajale več let, je težko razrešiti le v parih dnevih, zato si morata oba vzeti čas, se terapiji posvetiti, aktivno sodelovati in si želeti za izboljšanje stanja.


Najpogostejše težave v partnerskem odnosu
Psihoterapevti poročajo, da pari do njih najpogosteje prihajajo zaradi:
- slabih medsebojnih odnosov, odtujenosti, hladnosti,
- vedno pogostejših prepirov, konfliktov ali »tihih dnevov«,
- pomanjkanja intimnosti ali težav v spolnosti,
- stresnih dogodkov (smrt bližnjih, odhod otrok od doma, upokojitev, težave v službi, zdravstvenih težav…)
- varanja,
- pretirane ljubosumnosti,
- fizičnega nasilja,
- različnih odvisnosti,
- groženj z ločitvijo,
- itd.

Vsakodnevna rutina v številnih partnerstvih ubija medsebojno prijaznost in naklonjenost.  V določenem obdobju se lahko nad nas nagrmadijo številne manjše težave, kar prelije »kapljo čez rob«, ne znamo več vzpostaviti pristne veze, pogovor ne steče, nismo zmožni empatije, čuječnosti do partnerja… Psihoterapevt nam pomaga ponovno najti rdečo nit, nas povezati in naučiti dati fokus tudi drug drugemu, opremi nas z orodji, ki nam pomagajo bolje slišati, razumeti in upoštevati.
To, da si enkrat tedensko vzamemo eno uro časa, da smo s partnerjem na terapiji, lahko vidimo kot velik privilegij. V drugem okolju, v terapevtovi sobi, v varnem in zaupljivem okolju, ki nas opogumlja, lahko delimo svoje vsebine, strahove, pričakovanja in želje… S tem smo korak bliže sebi, partnerju, boljšemu medsebojnemu odnosu in kvalitetnejšemu življenju.


Reši test Zadovoljstva s partnerskim odnosom



Intervju z Evo Hrovat Kuhar, družinsko terapevtko



Zakaj se ljudje tako težko odločijo za partnersko terapijo in raje leta in leta trpijo v nezadovoljnem medsebojnem odnosu?
Zelo pogost razlog je nelagodje. Poiskati terapevtsko pomoč je ne tako redko še vedno tabu. Ljudem se zdi, da so odpovedali, ko se ne znajdejo več. Včasih se komu celo zazdi, da tako nihče ne živi v idealni zvezi in da odnos z leti itak zvodeni... Nič od tega ne drži. Pogosto je potrebna le drugačno osvetlitev problema in nekaj spodbud. Včasih se človek enostavno znajde v situaciji, ki ji ni kos. Kadar zbolimo, poiščemo zdravnika, ko nekaj ni v redu z avtom, se obrnemo po pomoč k mehaniku. Ko pa 'zboli' odnos', marsikdo pusti, da se situacija le slabša, pa je tako pomembno tudi v taki situaciji znati poiskati pomoč pri strokovnjaku.
Nekateri mislijo, da je mesto za partnersko terapijo le takrat, ko v odnosu nekaj hudo poči in ne gre več naprej. Jaz bi raje rekla: idealen čas je takrat, ko se začnejo kazati prve razpoke.


Zakaj ne more partnerske terapije obiskovati le en partner, če drugi pač noče?
Če v odnosu zaškriplje, tega nikakor ne more rešiti en sam. Oba partnerja se morata naučiti reševati konflikte na zrelejši način. Ne sme iti za prevlado enega nad drugim, ampak za zrelo sožitje, v katerem nihče od njiju ne pozabi nase in na svoje potrebe, hkrati pa upošteva in resno jemlje tudi partnerjeve potrebe.  


Kaj se dogaja na partnerski terapiji?
Terapevt ni čarovnik, ki bi imel čarobno paličico, s katero bi zgladil vse nesporazume. Ima pa znanje o dinamiki medosebnih odnosov ter v rokavu kar nekaj tehnik, ki zelo pomagajo pri izboljševanju medsebojne komunikacije in pri razreševanju konfliktov ter seveda tudi pri njihovi preventivi. Partnerska terapija ne pomeni poslušanja teorije, ampak praktično delo na sebi, kar je včasih kar zahtevno. Spreminjanje vzorcev, ki so lahko zavestni ali podzavestni, morda celo prinešeni iz osnovne družine, ni najlažja naloga.


Kako dolgo je potrebno obiskovati partnersko terapijo?
To je zelo odvisno ne le od vrste težav, ampak tudi od njihovega trajanja. Kadar gre za nenadno stisko, jo je precej laže razrešiti, kot če se konflikti in zamere kopičijo. Včasih to kopičenje traja leta in leta in potem seveda ni možno v nekaj srečanjih 'popraviti' vsega za nazaj, včasih pa je res dovolj le nekaj srečanj, da se sobivanje močno izboljša. Odvisno je tudi od volje obeh partnerjev in njune pripravljenosti vlagati energijo v izboljševanje odnosa.
Da se partnerja pravočasno naučita prepoznavati ogrožujoča dogajanja in da lahko kasneje hitreje in pravilneje reagirata. V takem primeru je dovolj srečanje, dve, pa postane odnos spet zadovoljujoč.


Članek je bil prvotno objavljen v reviji Liza, št. 15, 4.4.2019


Morda bi vas zanimalo še:
Zgodba s psihoterapevtskega kavča - alkoholizem
Zgodba s psihoterapevtskega kavča - soočanje z ločitvijo
Vse o partnerski terapiji

Seznam certificiranih psihoterapevtov



Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se