Motnje hranjenja

Motnje hranjenja so resne zdravstvene težave, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Te težave vključujejo težave v načinu razmišljanja o hrani, prehranjevanju, teži in telesni podobi. Simptomi lahko zelo negativno vplivajo na telesno zdravje, čustva, samopodobo in sposobnost delovanja na pomembnih področjih življenja. Če se posamezniki z motnjo hranjenja ne zdravijo učinkovito, lahko le-te postanejo dolgotrajne in v skrajnih primerih povzročijo smrt. Najpogostejše motnje hranjenja so anoreksija, bulimija in motnja prenajedanja. Simptomi se nekoliko razlikujejo glede na vrsto motnje hranjenja. Večini motenj hranjenja pa je skupno prekomerno osredotočanje na težo, telesno podobo in hrano. To lahko privede do nevarnih prehranjevalnih vzorcev, ki resno ogrožajo zmožnost pridobivanja potrebne prehrane za telo. Motnje hranjenja lahko škodujejo srcu, prebavnemu sistemu, kostem, zobem in ustni votlini. Prav tako lahko vodijo do drugih bolezni ter so povezane z depresijo, anksioznostjo in samopoškodovanjem. Osebe z motnjo hranjenja imajo lahko zelo različne telesne tipe, težo in navade, povezane s prehrano.

Pri posameznikih z motnjo hranjenja je izredno pomembna pomoč bližnjih ali celo strokovna pomoč (osebni zdravnik ali strokovnjak za duševno zdravje). Prej kot posameznik začne z zdravljenjem, večja je verjetnost popolnega okrevanja. Včasih ljudje izkazujejo težave s prehranjevalnimi vzorci, ki so podobni simptomom motnje hranjenja, vendar ti simptomi ne ustrezajo smernicam za postavitev diagnoze motnje hranjenja. Kljub temu pa lahko težavni prehranjevalni vzorci resno vplivajo na zdravje in dobro počutje. Veliko ljudi z motnjami hranjenja morda ne meni, da potrebujejo zdravljenje. Ena od glavnih značilnosti mnogih motenj hranjenja je namreč nezavedanje resnosti simptomov. Prav tako lahko občutki krivde in sramu preprečijo ljudem, da bi poiskali pomoč. Če ste zaskrbljeni za prijatelja ali družinskega člana, spodbudite osebo, naj se pogovori z zdravstvenim delavcem. Tudi če oseba ni pripravljena priznati težave s hrano, lahko začnete pogovor s tem, da bližnjemo poveste, da vas skrbi za njegovo zdravje in mu nato prisluhnete.

Opozorilni znaki, ki lahko nakazujejo na motnjo hranjenja, vključujejo:

• Izogibanje obrokom ali prigrizkom ali iskanje izgovorov, da ne jejo.
• Zelo omejena prehrana (razen v primeru, da je bila predpisana s strani zdravnika).
• Prevelika osredotočenost na hrano ali zdravo prehranjevanje, še posebej, če to pomeni izogibanje dogodkom, kot so športne pogostitve, uživanje rojstnodnevnih tort ali večerja v restavraciji.
• Priprava lastnih obrokov namesto uživanja hrane, ki jo je pripravila družina.
• Umikanje iz običajnih družabnih aktivnosti.
• Pogoste in vztrajne skrbi ali pritožbe o nezdravosti ali prekomerni teži ter govori o hujšanju.
• Pogosto preverjanje v ogledalu zaradi tistega, kar se dojema kot pomanjkljivosti.
• Ponavljajoče se uživanje velikih količin hrane.
• Uporaba prehranskih dopolnil, odvajal ali zeliščnih izdelkov za hujšanje.
• Prekomerna telesna vadba, kar vključuje tudi odsotnost počitka ali prostih dni zaradi poškodbe ali bolezni, ali zavračanje udeležbe na družabnih ali življenjskih dogodkih zaradi želje po vadbi.
• Težave z izgubo zobne sklenine, kar lahko kaže na ponavljajoče bruhanje.
• Odhajanje na stranišče med vsakim obrokom ali takoj po vsakem obroku.
• Govor o depresiji, gnusu, sramu ali krivdi glede prehranjevalnih navad.
• Uživanje hrane na skrivaj.

Vsakdo se lahko spopada z motnjo hranjenja. Pogosto se začnejo v najstniških in zgodnje odraslih letih, vendar se lahko pojavijo tudi v katerem koli drugem življenjskem obdobju.
Določeni dejavniki lahko povečajo tveganje za razvoj motnje hranjenja, vključno z

• Družinsko zgodovino. Motnje hranjenja se namreč pogosteje pojavljajo pri ljudeh, katerih starši ali bratje in sestre so imeli motnjo hranjenja.
• Drugimi duševnimi težavami. Travma, anksioznost, depresija, obsesivno-kompulzivna motnja in druge duševne težave lahko povečajo verjetnost za razvoj motnje hranjenja.
• Dietami in stradanjem. Pogoste diete predstavljajo tveganje za motnjo hranjenja, še posebej, če se teža nenehno vzpenja in spušča pri preizkušanju novih diet. Mnogi simptomi motnje hranjenja so povezani s stradanjem. Stradanje negativno vpliva na možgane in lahko povzroči spremembe v razpoloženju, pomanjkanje energije, rigidno razmišljanje, anksioznost in dolgoročno zmanjšan apetit. To lahko privede do hudo omejenega prehranjevanja ali vztrajanja pri nezdravih prehranjevalnih vzorcih ter oteži vrnitev k zdravim prehranjevalnim navadam.
• Zgodovino zasmehovanja ali zatiranja zaradi teže. Ljudje, ki so bili zasmehovani ali zatirani zaradi svoje teže, imajo večjo verjetnost težav s prehranjevanjem in motenj hranjenja. To vključuje ljudi, ki so se počutili osramočene zaradi svoje teže s strani vrstnikov, zdravstvenih strokovnjakov, trenerjev, učiteljev ali družinskih članov.
• Stres. Bodisi da gre za odhod na fakulteto, selitev, pridobivanje nove zaposlitve ali družinske in partnerske težave, večje življenjske spremembe lahko privedejo stres. Le-ta pa lahko poveča tveganje za razvoj motnje hranjenja.

Za preprečevanje motenj hranjenja žal ne obstaja zagotovljen način, vendar lahko oseba, ki se spopada z motnjo hranjenja lahko sprejme korake za razvoj zdravih prehranjevalnih navad.

Preventivni koraki za odrasle

Da bi razvili zdrave prehranjevalne navade in življenjske vedenjske vzorce izberite zdravo prehrano, bogato z integralnimi žitaricami, sadjem in zelenjavo. Omejite sol, sladkor, alkohol, nasičene maščobe in transmaščobe. Izogibajte se ekstremnim dietam. Če želite shujšati, se posvetujte s svojim zdravstvenim delavcem ali dietetikom, da ustvarite načrt, ki ustreza vašim potrebam. Ne uporabljajte prehranskih dopolnil, odvajal ali zeliščnih izdelkov za hujšanje. Bodite bolj telesno aktivni. Vsak teden opravite vsaj 150 minut aerobne aktivnosti, kot je hitra hoja ali lahkoten tek. Izberite dejavnosti, ki vam ustrezajo, da jih boste z veseljem izvajali. Poskrbite za dobro počutje, zdrave medosebne odnose in ohranjanje pozitivne telesne samopodobe.

Preventivni koraki za otroke

Izogibajte se dietam v prisotnosti svojega otroka. Kajti družinske prehranjevalne navade lahko vplivajo na odnos, ki ga otroci razvijajo do hrane. Skupno uživanje obrokov pa vam omogoča, da svojemu otroku poučite o pasteh diet. Prav tako vam omogoča, da vidite, ali vaš otrok zaužije dovolj hrane in dovolj raznoliko hrano. Spodbujajte in krepite zdrav odnos do telesne podobe svojega otroka, ne glede na njegovo telesno podobo ali težo. Ne kritizirajte svojega lastnega telesa pred svojim otrokom. Sprejemanja in spoštovanje lahko pomagata graditi zdravo samospoštovanje, prav tako pa lahko krepita rezilientnost ⸺ sposobnost hitrega okrevanja po težkih dogodkih. Te veščine lahko otrokom pomagajo prebroditi zahtevna obdobja najstniških in zgodnjih odraslih let.

Najbolj učinkovito zdravljenje motnje hranjenja vključuje celosten oz. timski pristop. Ekipa običajno vključuje osebnega zdravnika, strokovnjaka za duševno zdravje in včasih tudi dietetika. Zdravljenje pa je sicer odvisno od specifične vrste motnje hranjenja, vendar v splošnem vključuje:

• Učenje o pravilni prehrani.
• Učenje razvoja zdravih prehranjevalnih navad.
• Vodstvo pri doseganju zdrave teže, če je oseba podhranjena.
• Psihoterapija,
• V skrajnih primerih zdravila.
• Če je posameznik v življenjski ogroženosti zaradi pomanjkljive prehrane, nujno potrebuje takojšnje bolnišnično zdravljenje

Če vas skrbijo možne motnje hranjenja pri vas ali vašem bližnjem, se obrnite na osebnega zdravnika, psihologa ali psihoterapevta (ki naj bo usposobljen za pomoč ljudem z motnjo hranjenja), da razpravite o svojih skrbeh.