Zgodba s psihoterapevtskega kavča - odvisnost

Na psihoterapevtskem kavču pridejo na plan številne zgodbe. Miro nam predstavlja svojo, o odvisnosti.


"Ko ljudje govorijo o odvisnosti, pa je sami niso izkusili, ne vedo čisto zares, kaj pomeni biti odvisen.

Najbolj me je presenetilo s kakšnim nerazumevanjem te gledajo, očitajoč: ja, nehaj pit, kaj pa je to takšnega?! S takšnim prepričanjem sem v resnici tudi jaz slepil samega sebe. Saj jaz lahko neham kadarkoli – pač ne naročiš viskija, ga ne kupiš, in to je to. Pa je minilo več kot dvajset let, ne da bi se zavedal, da imam probleme ne samo z odvisnostjo, temveč da je odvisnost samo posledica ostalih težav, pred katerimi sem bežal v alkohol. Kmalu pa tudi v odvisnost od iger na srečo. Zelo slaba kombinacija. Nobenih prihrankov, slabo zdravje, nihanje razpoloženja, čisto nestabilen, zbegan, in to pri 37ih letih...

Dokler nisem bil tako na dnu, da so mi vsi prijatelji postavili ali hrbet ali mejo in sem moral poiskati pomoč. Šele zdaj, ko se s terapevtom pogovarjam, ugotavljam, kaj vse pomeni biti odvisen, pa ne samo telesno – in že to je težko, zboliš, če ne piješ. Biti odvisen – in to od česarkoli -  pomeni beg, drvenje proti steni. Izogibal sem se odgovornosti. Bežal pred sabo. Se ne jemal resno. Nobenega spoštovanja nisem imel do sebe in ko vidim, kako me spoštuje in resno jemlje terapevt, se vsakič čudim, kako sem živel brez tega. Da nisem spoštoval sebe, svojih občutkov in želja.

Sedaj se tega zopet učim, odkrivam, kako dragoceno je, da lahko imam samega sebe, da se spoštujem in imam do sebe dober odnos."


Miro, 37 let

Oglejte si
naše terapevte


Morda bi vas zanimalo tudi:
Odvisnost od interneta
7 mitov o psihoterapiji
1
0 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta


Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se