Ego stanja - vsi naši obrazi

Morda se sprašujete, zakaj v določenih situacijah reagiramo tako burno. Zakaj smo včasih kritični do samega sebe in se ženemo do roba svojih zmožnosti. Na koncu pa nas bolezen opozori, da smo sami od sebe zahtevali preveč. Ste morda človek, ki dobro ve, kako bi moral postopati v življenju, a se vedno znova v trenutku, ko bi se morali posvetiti delu, predajate užitkom in zabavi? Spet tretji znate izbirati prave besede v pravem trenutku. A kaj, ko zablokirate v situaciji, ko pred vami stoji oseba, ki vam je zelo všeč. Čemu se nam to dogaja?

Kaj so ego stanja?

Posameznik tekom svojega odraščanja razvije različne vzorce odzivanja. Teorija transakcijske analize jih imenuje ego stanja. Med njimi lahko iz sekunde v sekundo preklapljamo.

Rodimo se z ego stanjem Otroka, ki deluje po principu ugodja. To pomeni, da takrat, ko delujemo iz tega ego stanja, želimo v trenutku zadovoljiti svojo potrebo (npr. ne počakamo, da drugi pove do konca, težko se upremo čokoladi pred kosilom, …).

Z razvojem mišljenja in ponotranjanjem družbenih pravil, ki nam jih posredujejo starši, učitelji in druge avtoritete, se razvije ego stanje Starša. Zato ne rabimo več drugih, da nas opozarjajo, kaj smemo in česa ne, saj to nalogo sedaj opravlja naš notranji Starš. Ego stanji Starš in Otrok sta si nasprotni, saj eden zahteva upoštevanje pravil, drugi pa deluje po principu užitka.

Zato se sčasoma razvije še vmesno ego stanje Odrasli. Ko delujemo iz tega ego stanja, sprejemamo najbolj racionalne odločitve v danem trenutku. Če najstnik naslednji dan piše kontrolno nalogo, a bi rad danes šel s prijatelji na pijačo, se bo odločil glede nato, koliko časa je že namenil učenju. 

Dobra stran poznavanja obstoja različnih ego stanj je zavedanje, da lahko v vsaki situaciji različno reagiramo. Izberemo lahko različna, bolj ali manj ustrezna vedenja.

Ego stanja v življenjskih situacijah

Tako je ob tem, ko se šef jezi (reagira iz ego stanja Starša) na nas, varneje mirno reagirati iz ego stanja Odraslega, kot pa da ga »nahrulimo« nazaj (reakcija iz ego stanja Starša) ali da se pričnemo jokati (reakcija iz ego stanja Otroka). Ko naš štiriletnik ne želi deliti svojih igrač z vrstniki, ga iz ego stanja Starša opozorimo, da takšno vedenje ni primerno in mu razložimo, kako lahko ravna drugače. Ko pa se družimo s prijatelji, se običajno sproščeno zabavamo in šalimo iz ego stanja Otroka.



Pri ljudeh so različna ego stanja različno močno razvita. Veliko je odvisno od tega, s kakšnim stilom vzgoje so nas starši vzgajali. Premočno ali prešibko izraženo ego stanje lahko ovira naše delovanje in počutje, v skrajnem primeru pa vodi do različnih duševnih motenj.

Pomoč v psihoterapiji

Če zaznavate ponavljajoče se težave v svojem delovanju, ki bi lahko bile posledica premočno ali prešibko izraženega ego stanja, se je smiselno obrniti po pomoč k svetovalcu oziroma psihoterapevtu. Na psihološkem svetovanju in psihoterapiji se učimo iz različnih preteklih neprijetnih situacij analizirati, kako in iz katerega ego stanja smo reagirali ter kakšna bi lahko bila primernejša reakcija. Tako posameznik spoznava samega sebe, prepoznava svoje vzorce vedenja, bolje pa razume tudi vzorce obnašanja drugih. In najpomembnejše; nauči se ustreznejšega vedenja, kar pa je ključno za dobro počutje v družbi drugih ljudi in s samim seboj.

Janja Javoršek, univ. dipl. psih., transakcijski analitik

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Novi medij, december 2013

Morda bi vas zanimalo še:
Na partnersko terapijo tudi, če še ni krize?
Reši anonimni psihološki test
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta

P
reverite seznam certificiranih psihoterapevtov in specializantov

Psihoterapevti vam ob težjem spoprijemanju s trenutno situacijo ponujajo omejeno število brezplačnih svetovanj po telefonu ali videoklicu.

Pokličite nas
041 55 82 82*

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.1

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se