5 načinov, kako se spoprijeti s tesnobo v povezavi z vojno

Zadnja leta so bila zaznamovana s številnimi globalnimi dogodki, ki vplivajo na naše počutje. S tem mislimo predvsem na pandemijo in z njo povezane posledice - omejitve gibanja, druženja in spremenjene pogoje dela. Poleg pandemije se srečujemo z dogodki globalnega in lokalnega pomena, ki še vedno vplivajo na človeštvo:  begunska kriza, lokalni konflikti interesov, politične napetosti, lakota itd.

Povrh vsega smo postali priče enemu največjih vojnih konfliktov v Evropi v zadnjih 70 letih - vojna v Ukrajini. Dogodek, ki je pretresel celoten zahodni svet. Glede na vse okoliščine se je vojna v Ukrajini zgodila v obdobju, ki ga zaznamujeta visok nivo kolektivne utrujenosti in potrtosti zaradi okoliščin, v katerih smo živeli zadnja leta. Občutki ujetosti, nevarnosti in odsotnosti izbire se lahko potencirajo do mere, ki jo težko ozavestimo in čustveno predelamo. Ne glede na to, ali vas je strah vojne v Ukrajini, Evropi oz. tretje svetovne vojne, so vaša tesnoba, strah in občutek nevarnosti povsem veljavni. Popolnoma ste upravičeni do tega, da jih začutite. Po drugi strani je popolnoma v redu tudi, če se vas dogodki ne dotaknejo in ostajate mirni. Naša psiha ima namreč obrambne mehanizme, ki nas zavarujejo pred občutki, ki jih težko doživimo v trenutku.

Kaj lahko storimo za olajšanje občutka tesnobe v povezavi z vojno?

1. Omejitev branja in gledanja poročil ter novic.

Vojna, ki se trenutno dogaja v Ukrajini je že označena za zelo nenavadni vojni konflikt, saj je precej dobro izpostavljena v medijih: grafične vsebine, javno dostopna in hitra poročila iz najbolj vročih točk, raznovrstnost mnenj. Navadni človek se lahko izgubi v vrtincu informacij, ki so na voljo. Živimo v svetu, ki je prenasičen z informacijami. V primeru toliko pomembnih globalnih sprememb poskušamo ostati na tekočem in si s tem zagotavljamo lažni občutek kontrole ter varnosti.

Kaj lahko naredimo?
    • Omejimo branje novic. Seveda lahko spremljamo vsa dogajanja, ampak si dodelimo zelo jasno obdobje, kdaj lahko beremo oz. gledamo novice. Na primer 30 minut zjutraj/zvečer ali po kosilu.
    • Določimo par informacijskih kanalov, ki jim zaupamo in sledimo.
    • Ne pozabimo na kritični pogled na vse novice in razumevanje omejenosti katerihkoli informacij. Težko poiščemo popolnoma objektivne novice.
    • Določimo obliko, v kateri lažje sprejemamo informacije. Na primer, slike in druge grafične vsebine niso primerne za vse ljudi. Za nekatere je priporočljivo omejiti gledanje novic in posnetkov.

2. Poiskati točke oprijema.

Veliko ljudi v Evropi poroča o šoku, ki so ga doživeli ob tej novici. Stanje šoka nas lahko hitro vrže iz vsakdanjega dogajanja. Občutek lebdenja ali nezmožnosti »čutiti tla« je eden od najpogostejših med takšnimi dogodki.

Kaj lahko naredimo?
    • Vzdržujemo rutino. Ne pozabimo na svoje rituale in dnevne rutine. V trenutnih okoliščinah je vzdrževanje urnika in navadnega dnevnega razporeda še bolj pomembno.
    • Poiščemo stvari, ki nas napolnijo z energijo in povežejo z normalnim življenjem: lažja fizična aktivnost, čuječni sprehod, pitje kave ipd.

3. Kaj pa z občutkom krivde?

»Sem tukaj in si ne zaslužim biti na varnem v časih, ko ljudje umirajo«. Krivda preživelega je eden od najbolje raziskanih pojavov v krizni psihologiji. S tem občutkom se srečujejo ljudje, ki se jim uspe izogniti ogrožajočim okoliščinam. Ljudje si težko predstavljamo, da se trenutno na svetu odvija več kot 50 vojnih konfliktov. Z začetkom vojne je v Ukrajini občutek krivde preživelega vse bolj pogost pojav tudi v evropskih državah, kar je vezano na dobro informiranost, geografsko bližino konflikta in neposredni stik s posledicami (begunci, povišanje cen). 
Krivda je toksičen občutek, ki nas ohromi in ne pusti, da ukrepamo. Zato je pomembno ozavestiti krivdo in narediti vse, kar je v naših močeh, da ta občutek ublažimo, saj ne vpliva le na naše počutje, temveč tudi na vsakdanje življenje in motiviranost pri delu, domačih opravilih ter medsebojnih odnosih.

Kaj lahko naredimo?
    • Spregovorimo o svojem občutku krivde s prijatelji, starši ali z nekom, ki mu zaupamo. V pogovoru boste mogoče odkrili podobnost vaših občutkov ali poiskali podporo na najbolj dostopen način. Pomembno je poudariti, da je ta občutek pomemben in vpliva na naše počutje.
    • Poiščemo načine, kako lahko pomagamo žrtvam vojne: prostovoljno delo, delo s begunci, donacije.
    • Prakticiramo hvaležnost za stvari, ki jih imamo - aktivno se zahvalimo življenju za to, da imam streho nad glavo, toplo kosilo, možnost zaposlitve in dela. 

4. Skrb zase.

Med trenutki bolj intenzivnega občutka tesnobe in ogroženosti je še bolj pomembno poskrbeti zase. Govorimo o skrbi zase na fizičnem in mentalnem nivoju. Šele takrat, ko poskrbimo zase, lahko proaktivno pomagamo drugim.

Kaj lahko naredimo?
    • Določimo si čas za pasivni počitek (spanec, branje knjige, ležanje na kavču/gledanje filmov).
    • Popijemo zadostno količino vode (približen izračun: 30 mg. vode/kg telesne teže).
    • Pojemo vsaj dva obroka na dan in ne pozabimo na zdrave prigrizke.
    • Ukvarjamo se z lažjo fizično aktivnostjo (hoja, joga, pilates, »low-impact« vadbe). Za nekaj časa je dobro iz rutine odstraniti vrste športa, ki preobremenijo srčno-žilni sistem in mišice.

5. Razmislite o psihoterapiji ali krizni psihološki pomoči.

Tesnoba, ki se razvije v krajšem obdobju zaradi nenavadnih zunanjih okoliščin, lahko škodi našemu zdravju predvsem zaradi nepričakovanega in močnega vpliva. Lahko doživimo šok ali stanje, ki je podobno njemu.
Čim hitrejše predelovanje občutkov, ki se nam pojavijo pomeni manjši vpliv na naše počutje v prihodnosti. Psihoterapija nam lahko pomaga ozavestiti vsa čustva, ki se nam zgodijo zaradi okoliščin, in jih predelati v povezavi z drugimi občutki ter problemi, ki jih imamo v vsakdanjem življenju; lahko traja dlje časa in je bolj individualno usmerjena. Krizna psihološka pomoč nam omogoči hitro olajšanje brez daljšega učinka. Kar pomeni, da je psihoterapija priporočljiva čez nekaj časa po prejemu krizne psihološke pomoči.
V kolikor se nam zdi, da trenutno ne potrebujemo pomoči oz. se ne moremo odločiti, je dobro razmisliti o enkratnem posvetu s strokovnjakom na tem področju: psihologom ali psihoterapevtom.

Kaj lahko naredimo?
    • Poiščemo strokovnjaka, ki nam ustreza.
    • Ostanemo potrpežljivi in se zavedamo, da niti psihoterapija niti krizna psihološka pomoč ne delujejo takoj.
    • Zapomnimo si, da je sprejem pomoči dvosmerni proces, ki zahteva motivacijo z obeh strani: klienta in strokovnjaka.

Na kratko sem poskusila povzeti vse načine pomoči in samopomoči ob tesnobi v povezavi z vojno. Po teh dogodkih bomo še večkrat pomislili na koncept globalne in zasebne varnosti vsakega človeka.
Pomembno je, da ostanemo tam, kjer smo, dokler nismo fizično ogroženi in ukrepamo po svojih najboljših močeh. V primeru občutka, da si ne moremo pomagati, poiščemo primerno pomoč in ne odlašamo svojo tesnobo v upanju, da bo minila brez posledic.

Pripravila psihoterapevtka Stanislava Grachova, mag. klinične psihologije.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se