10 znakov socialne anksioznosti

Socialna anksioznost se pogosto skriva za nedolžno sramežljivostjo in introvertnostjo. Mnogi posamezniki menijo, da so morda le tihi in nekoliko nerodni v socialnih situacijah ali pa jim primanjkuje medosebnih veščin. Težko je namreč prepoznati mejo med zadržanostjo in globljim psihološkim problemom, ki človeku omejuje svobodno in polno življenje.

Kateri znaki torej kažejo, da gre morda za socialno anksioznost?


    1. Pogosto se izogibate dogodkom, ki vas sicer zanimajo, saj vas skrbi, da se boste počutili neprijetno ali nerodno.
Ob pričakovanju dogodkov, sploh takih, ki vključujejo kakšen aspekt nastopanja ali prakticiranja veščin, vas hitro postane strah, da bi se osramotili in izpadli smešno ali neumno. Čeprav se zavedate, da tudi ostali prisotni v določeni veščini niso izpopolnjeni in morda niso prav nič boljši od vas, domnevate, da bodo kljub temu drugi izpadli manj nerodno.

    2. Včasih se odločite, da vas dogodki, ob katerih bi se počutili nelagodno, pravzaprav ne zanimajo.
Podobno kot pri prvi točki, ob misli na aktivnosti, ki bi v vas lahko vzbudile neprijetne občutke ali strah, greste poleg izogibanja lahko še korak dlje – sami sebe prepričate, da vas tovrstni dogodki sploh ne zanimajo, zato nima smisla, da se jih udeležujete. Kljub temu, da globoko v sebi veste, da bi se lahko ob njih zabavali ali naučili česa zanimivega, tovrstne misli in želje potisnete na stran in se skrijete za umetno prepričanje, da zanje nimate zanimanja.

    3. Kadarkoli se spremeni vaš videz, vas je strah priti v stik z drugimi ljudmi.
Če se, na primer, na vaši koži pojavijo »nepravilnosti« ali pa vaša pričeska izpade krajša, kot ste pričakovali, postanete prestrašeni in tesnobni ob misli, da bi srečali druge ljudi, saj avtomatično pričakujete, da se bodo iz vas norčevali, če tudi le potiho, v lastnih mislih.

    4.  Ne pričakujete, da se bo kdorkoli spoprijateljil z vami.
Ob vstopu v kakršnokoli novo ali neznano okolje ali med nove ljudi vam je nelagodno, saj doumevate, da boste edini, ki se z drugimi ne boste uspeli povezati in boste ostali sami, med tem ko se bodo vsi ostali z lahkoto grupirali. Tovrstna prepričanja so nevarna, saj imajo lahko samoizpolnitvene lastnosti – iz strahu ste lahko na primer do novih ljudi prekomerno zadržani, ali pa do njih sploh ne pristopite, zato težko navežete stik.

    5. Imate nešteto izgovorov, zakaj ne navezujete romantičnih zvez.
Četudi imate morda notranjo željo po romantični zvezi ali partnerstvu, jo potisnete v ozadje in poiščete mnogo izgovorov, zakaj to trenutno za vas ni najboljša ideja, saj vas zadržuje strah pred neprijetnimi in nerodnimi situacijami, ki jih tovrstne tesne zveze lahko prinesejo.

    6. Prepričani ste, da imajo vaši sodelavci ali sošolci na skrivaj negativno mnenje ali odnos do vas.
Kljub temu, da se navzven zdi, da se v delovnem ali izobraževalnem okolju vsi razumete, imate vedno občutek, da vas v resnici pomilujejo ali ste jim nadležni. Posledično se morda izogibate skupnim prostorom, kot so jedilnice ali prostori za odmor, kjer bi jih lahko srečali v nekoliko manj formalnih situacijah.

    7. Svoje publikacije na socialnih omrežjih urejate v nedogled preden jih objavite.
Prekomerno se obremenjujete s tem, kaj bodo o vaših objavah mislili drugi, saj ne želite izpasti neumno, slabo informirano, ali celo patetično. Potratite ogromne količine časa, da jih oblikujete in uredite, kljub temu pa ste tudi po tem, ko jih delite, glede njih zelo nesigurni.

    8. V zaupnih situacijah se obnašate drugače kot sicer.
V anonimnih situacijah, npr. na spletu, izkusite veliko mero udobja in sproščenosti, ki je za vas nenavadna. Čutite, da bi vaš pravi jaz najlažje prodrl na plano v zaupnih situacijah, saj se šele takrat lahko sprostite in se ne počutite, kot da vas ljudje konstantno obsojajo.

    9. Med odraščanjem ste mislili, da je konstanten strah pred obsodbami drugih normalen.
Socialna anksioznost je v določeni meri dedna, poleg tega pa se je delno lahko naučite tudi od drugih ljudi okoli sebe. Če imajo na primer tudi vaši starši ali drugi družinskimi člani socialno anksiozno motnjo, ste morda odraščali z mislijo, da je strah pred družbenimi situacijami – ali prekrivanje tega strahu s prezirom do druženja – normalen in ni razlog za skrb.

    10. Včasih se sprašujete, kakšno bi vaše življenje lahko bilo, če bi bili bolj samozavestni.
Vsake toliko se poigravate z mislijo, kako bi bilo, če bi bili bolj samozavestni, vendar zaključite, da je to iz enega ali drugega razloga nemogoče. Ljudje z anksioznimi motnjami se namreč pogosto počutijo ujete v svojih situacijah in življenjih. Drugi ljudje se jim zdijo nepredstavljivo brezskrbni in ne predstavljajo si, da bi se tako lahko počutili tudi sami. To lahko vodi tudi v občutke žalosti, brezupa in celo depresije.

Kaj torej lahko storite?

Če se v zgornjih opisih najdete in se s tovrstnimi situacijami ter strahovi pogosto soočate, je najbolje, da si priskrbite psihoterapevtsko ali psihološko pomoč. Ne dopustite, da vas socialna anksioznost ujame in omeji na življenje, v katerem vam je neprijetno in se ne počutite dobro, samo zato ker menite, da nimate izbire. Psihoterapija vam lahko namreč pomaga pri spopadanju z občutki tesnobe in prinese transformativne rezultate.

Povzeto in prirejeno po članku "10 Signs You Have Social Anxiety, According to a Therapist", www.talkspace.com.

Oglejte si
naše terapevte



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 9, oktober 2022

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se