Zakaj tako težko ostanemo doma?

Kako zahteva #ostanidoma vpliva na naše psihološko zdravje in kako si lahko pri tem pomagamo?

Koronavirus je postavil svet na »čakanje« in večino izmed nas prisilil, da ostajamo doma. S tem, ko držimo fizično oddaljenost od drugih, zmanjšujemo lastno tveganje za okužbo, pa tudi za okužbo starejših in ranljivejših skupin. Nihče med nami še ni doživel podobne situacije, da bi reševali življenja tako, da ostanemo doma.

Čeprav smo mnogi izmed nas pogosto hrepeneli po prostem dnevu, se lahko dandanes bivanje doma hitro spremeni v psihološki izziv, saj smo v to prisiljeni, počutimo se lahko nemirno in pod stresom. Največji del našega stresa izvira iz strahu in morebitnih izgub povzročenih zaradi virusa.

Mnogo naših vsakodnevnih rutin in navad naenkrat ni več izvedljivih, saj so bile le-te povezane z drugimi ljudmi in z našim medsebojnim druženjem. Naš nov vsakdan moramo preoblikovati tako, da bomo zadovoljili ne le svoje finančne in materialne potrebe, temveč tudi svoje psihološke, čustvene potrebe, hkrati pa ohranili potrebno fizično distanco.
Če želimo stopiti naproti izzivom te pandemije, se moramo zavedati, kako novo stanje vpliva na naše duševno zdravje. V nadaljevanju izpostavljamo pet izzivov, ki jih prinaša izolacija in kako jo lahko uspešno premagamo.

1. Izziv gibanja

Kljub našim izpopolnjenim avtomobilom in tehnološko naprednim pametnim telefonom, smo v »osnovni biti« zelo podobni živalim. Vsi imamo prirojeno potrebo po gibanju in uporabi svojega telesa. Če smo prisiljeni ostati doma, lahko to postane za nas precej velika težava.
Obstaja tesna korelacija med fizičnim gibanjem in psihološkim zdravjem. Večina ljudi priznava, da bi bilo pametno, da bi se gibali in telovadili več. Zdaj, ko je večina svetovnega prebivalstva prisiljena ostati doma, je ta »slaba vest« še bolj očitna kot kadarkoli prej.
Protistrup pri pomanjkanju gibanja je seveda aktivno premikanje telesa! Kljub temu, da ne moremo več hoditi v telovadnice in fitnese, to ne pomeni, da se moramo popolnoma odreči telesni aktivnosti. Sklece, trebušnjaki, počepi in vojaški poskoki, vse te vaje zahtevajo malo prostora in nobene dodatne opreme.

Redno izvajajte vaje za moč, gibljivost, gibčnost in ravnotežje. Vaše telo in um vam bosta hvaležna.

2. Izziv ostati v stiku z naravo

Ko se sprehodimo po gozdu, lahko opazimo naslednje spremembe: v telesu začutimo več energije, naše telo se lažje premika in naše razpoloženje se dvigne. Narava ima namreč neposreden in merljiv vpliv na naše počutje.
Svež zrak, neposredna sončna svetloba in vonj rastlin – vse to na nas vpliva na telesnem in psihičnem nivoju. Celo zvok ptic lahko dodatno prispeva k pozitivnim učinkom. Ko dlje časa ostajamo v zaprtih prostorih, vse te učinke zamujamo in trpimo zaradi njihove odsotnosti.
Zato svoje sprehode v naravo popolnoma izkoristite. Popolnoma se zavedajte narave okoli sebe, opazite žuželke, osredotočite se na vonj v zraku, začutite toploto, sonce in travo pod nogami.

Poglejte v nebo, opazujte oblake, začutite vetrič. Pozorno poslušajte in preverite ali slišite naravo skozi čivkanje ptic ali šumenje drevesnih krošenj. Okusite naravo. Vaše počutje se bo izboljšalo.

3. Izziv pomena

Ljudje imamo radi navade, ki nam dajejo občutek stabilnosti in našemu življenju dajejo pomen. Izpopolnitev nam lahko daje naše delo, ukvarjanje s hobijem in preživljanje časa z ljudmi, ki so nam blizu. Veliko teh aktivnosti danes ob izolacijskih ukrepih ni čisto izvedljivih. 
Nekateri so ali bodo izgubili svoje delo. Ekipni športi in vse skupinske dejavnosti trenutno predstavljajo nevarnost za zdravje. Preživljati čas z nekom, ki ni del našega gospodinjstva, ni dovoljeno. Številne dele svojega življenja moramo dati na »stop«, kar nam je do sedaj prinašalo izpopolnitev, nenadoma ni več med možnostmi.
Zdaj je čas, da preučimo, kaj nam v življenju daje resnični pomen in da najdemo morda nove pristope in aktivnosti, ki so v skladu z našimi najglobljimi željami. Morda ne bomo več mogli hoditi na vadbo z našim bendom, vendar lahko vseeno preberemo glasbeno teorijo in vadimo sami. In morda ne bomo mogli obiskati svoje babice, a vseeno jo lahko pokličemo. Morda ne hodimo v službo, vendar lahko še vedno delamo na tem, da smo drugim v pomoč.

Razmislite in na novo določite, kaj vam v življenju prinaša izpolnitev in smisel. Kasneje bomo morda ugotovili, da nam je ta čas nakazal tudi stvari, ki jih brez zahteve #ostanidoma ne bi nikoli odkrili.

4. Izziv odgovornosti

Ko moramo ostati doma, se lahko kaj hitro »izgubimo«, saj nimamo več običajne strukture vsakdana. Naše zbujanje ni več vezano na budilko oz. ni potrebno ob vedno isti uri. Marsikatero opravilo lahko odložimo, ker naš urnik ni več tako zelo zapolnjen. Ni avtobusa, ki bi ga morali ujeti, v službi se nam ni potrebno »štempljati«.
Nikakor ni dobro, da ne bi ničesar storili. Dobro je, če sprejmemo izziv samo-odgovornosti. Konec koncev je to izziv, s katerim se bomo lahko srečali tudi pozneje v življenju.
Odločite se, kdaj se boste zbujali in tako naj bo vsako jutro. Načrtujte, kdaj začnete z delom in kdaj imate odmore oz. počitek. Preberite knjigo, ki ste jo želeli prebrati; vadite novo veščino, ki ste jo želeli vaditi. Delajte tudi na osebni rasti – na način, ki vam ustreza.

Izziv samoodgovornosti postane bolj resničen, če svoje načrte zaupate partnerju ali prijatelju. Ne dovolite si, da bi odgovornost prelagali nanje - z deljenjem zavez se notranje zavežete, navzven pa so vaši cilji znani tudi drugim. Bolje namreč delujemo, kadar smo povezani z drugimi, kot če smo sami. Uporabite vašo skupino, da vas podprejo v vaših samoizbranih ciljih in vrednotah.

5. Izziv povezanosti

Vsi hrepenimo po medsebojni povezanosti. To je ena izmed naših najglobljih želja. Če bi vprašali sto ljudi, kaj jim je najbolj pomembno, bi skoraj vsak podal odgovor, da je to povezanost z drugimi.
Ko se soočamo s socialno izolacijo, pa zanikamo svojo globoko potrebo po povezanosti. Raziskave sirot brez staršev so nazorno pokazale, kako lahko pomanjkanje povezanosti škodljivo vpliva na psihično in čustveno počutje. In dalj ko traja izolacija, v večji meri opazimo in čutimo učinke na našem razpoloženju in počutju.
Fizična razdalja med nami predstavlja večjo zdravstveno varnost, socialna razdalja pa pri tem nima vpliva. Tudi če smo doma, pa smo lahko z drugimi povezani še veliko bolj kot pred izolacijo.
V tem obdobju, poslušajte več, ne trudite se biti zanimivi, zaposlite se, pogovarjajte se s prijatelji, pošljite jim skupne slike, preizkusite se v skupnem kvizu, zaupajte se bližnjim, delite svoje strahove, skrbi, upanje in sanje.

Občutek povezanosti z drugimi ljudmi presega zgolj fizični stik. Pomembno je, da smo drugim na voljo tudi po čustveni plati, da so drugi na voljo nam in da se opomnimo, da te izkušnje delimo z milijardami ljudi po vsem svetu.


Vsak od teh pet izzivov vsebuje svojo edinstveno vsebino. Ta vsebina se lahko kaže kot "težava" ali frustracija, vendar če pogledamo globje, pa lahko predstavlja tudi izziv in priložnost. Da svojo energijo usmerimo v rast, ki nam bo omogočila, da bomo vsebinsko bogatejši, bolj polni in svobodni.

Prirejeno po prispevku Psychology Today; The Five Challenges of Staying at Home

Oglejte si
naše terapevte


Morda bi vas zanimalo še:
Ne googlajte simptomov duševnih težav
Skrb za duševno zdravje med izolacijo

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje, št.2

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se