Vzgoja otrok: Kar sejete, to žanjete.

Nekaj takoj, nekaj s časovnim zamikom!

Dojenček se rodi brez navodil za uporabo in brez možnosti reklamacije, kar znajti se je treba. Vzgoja otroka je eden od najbolj zahtevnih izzivov, s katerimi se srečate v svojem življenju. Ko se rodi otrok, ste postavljeni v vlogo starša in to vlogo ste dolžni vse življenje izpolnjevati po svojih najboljših močeh. Za vsak poklic sta potrebni določena izobrazba in usposobljenost, le za »poklic« starša ni prav nobene omejitve.



Discipliniranje pomeni imeti otroka rad in mu pomagati, da stopa po poti odgovornosti v vedno večjo samostojnost. Niste edini, ki se sprašujete, kako spremeniti neprimerno otrokovo vedenje, ki vam kodra živce. Oborožite se s potrpežljivostjo. Otrokovo neprijetno vedenje ne bo izginilo čez noč, saj se je razvijalo kar nekaj časa in bo nekaj časa tudi ugašalo. Če boste premišljeno vlagali svojo energijo v vzgojo otrok v najbolj rosnih letih, boste veliko laže objadrali tudi čeri najstništva. A za spremembe ni nikoli prepozno, ne pri vas ne pri otrocih.


Pokažite jim svojo ljubezen
Pri vzgoji so najpomembnejše tri stvari – ljubezen, postavljanje primernih mej in potrpežljivost. Stisnite jih k sebi, ljubkujte jih, povejte jim, koliko vam pomenijo. Razmislite, kolikokrat jih okregate, kolikokrat pa jim poveste, da jih imate radi in da so za vedno vaši. Razmerje vas bo osupnilo …

Polagam vam na srce: najpomembneje je, da z otroki uživate in da vam je z njimi lepo. Vaš otrok se ne bo spominjal, ali je bila kuhinja vedno pospravljena in ali se je kopalnica svetila – morda le po tem, da takrat niste imeli časa zanj. Spominjal pa se bo, da ste se skupaj valjali, igrali, sprehajali, da ste skupaj brali, pekli piškote in se nasploh imeli fino. Najdragocenejše, kar lahko daste svojemu otroku, so vaš čas, iskrenost, toplina. Življenjska energija in zdrava samozavest se najlaže napajata iz toplega družinskega gnezda. Dajte otrokom močne korenine, čvrsto deblo in mogočno krošnjo, da bodo lahko sledili svojim sanjam.

(Skoraj) čudežni recept za uspeh (le izvedba včasih peša …)
V šolah za starše, ki sem jih izvajala in se jih je nabral že cel kup, so bila najbolj obiskana srečanja, ki so v naslovu vsebovala trmo. Starši so si srčno želeli nasvetov, kako jo ukrotiti. Čudežnega recepta seveda ni, vzgojnih receptov za »popolnega otroka« vam žal ne morem dati, ne jaz ne kdo drug, lahko pa vam ponudim nekaj smernic, kako se obnašati in kako se odzivati, da bo vzgoja uspešnejša, da bodo otroci srečnejši, da boste vi bolj zadovoljni, da bo trmastih izpadov manj, predvsem pa bodo manj intenzivni:
• Otrok mora jasno vedeti, kaj točno od njega pričakujete.
• Predvidite morebitne posledice obnašanja, tudi njihovo stopnjevanje, če bo treba.
• Opozorite otroka na pozitivne in negativne posledice.
• Vztrajajte pri postavljenem.
• Vedenje, ki ga nagrajujete, se bo krepilo, vedenje, ki prinaša negativne posledice, bo polagoma izzvenevalo.
• Bodite dosledni.

vzgoja otrok


Rezervnih živcev še ni na voljo
Mislim, da bi bila proizvodnja rezervnih živcev za starše trmastih malčkov uspešna tržna niša. Distribucija bi bila zagotovljena, mednarodni uspeh tudi, preskrba pa ne bi mogla slediti povpraševanju. Dokler pa te možnosti ni, morate paziti na svoje. S pametnimi strategijami, z zavedanjem, kdaj lahko zamižite na eno oko in kdaj tudi pod razno ne.


Nahrbtnik, ki ga prav vsi prenašamo s seboj
Vzgojeni ste bili na različne načine, v različnih družinskih sistemih, z več ali manj razumevanja in vse to se je nalagalo v nahrbtnik življenjskih, družinskih izkušenj. Ta nahrbtnik vas lahko s svojim bremenom močno teži in ovira na vaši starševski poti. Kaj storite z bremenom, ki je naloženo v vaš nahrbtnik, pa je odvisno tudi od vas. Lahko ga ozavestite, pospravite, nepotrebne stvari odstranite, kaj prerazporedite in nahrbtnik je takoj lažji. Lahko pa se krčevito upirate, zvračate krivdo na vse druge in svoj nahrbtnik s težavo tovorite in premetavate po starševskih ramenih, vleče vas nazaj, meče iz ravnotežja in vam otežuje korak. Izbira je vaša, saj lahko kot odrasli, čeprav morda s težavami iz otroštva, vzamete vajeti v svoje roke ter se postavite zase in za svoje otroke.

Naj vam bodo dejanja staršev všeč ali ne, njihove posledice prenašate s seboj in jih na neki način tudi zrcalite v svoji vzgoji. Marsikaj ste ozavestili, marsikaj pa skrito brbota in tega vpliva se morda sploh ne zavedate. Kar spomnite se, kako vam je šla včasih kakšna lastnost staršev neznansko na živce. Če dobro pobrskate po sebi, boste verjetno odkrili kakšen podoben odziv, čeprav si to morda težko priznate. Vam je že kdaj ušel iz ust kakšen stavek, ki ste ga pri svojih starših sovražili? Mislim, da je, čeprav ste se kot otroci pridušali, da vi tega svojim otrokom prav gotovo nikoli ne boste rekli.


Ne menjajte konja, ki zmaguje – če pa ima težave, ga spoštljivo upokojite in vprezite novega
Če se vaše vzgojne metode obnesejo, se jih držite (če le ne gre za pretirano popuščanje, s katerim se izognete konfliktom). Če pa se morate iz dneva v dan boriti in vas to tako utruja, da se obupano sprašujete, kaj sploh še lahko naredite, boste v naslednjih poglavjih morda dobili kakšno idejo, ki deluje. Dobro je, če se priporočenih odzivov držite, prav nobene škode pa ne bo, če včasih uberete svojo pot. Najbrž imate razloge zanjo! Včasih že sami od sebe veste, kaj je za vašega otroka najbolje, in intuitivno začutite, kaj potrebuje. Namen napotkov je pomoč, da se boste bolje znašli, nikakor pa z njimi ne želim ovirati vaše spontanosti.


Pometanje pod preprogo ne bo prineslo rezultatov
Starši imate včasih težave s postavljanjem mej, saj se vam zdi, da se omejitve, meje in pravila ne skladajo z brezpogojno ljubeznijo do otroka. Ljubezen je za vzgojo nujna, otroku predstavlja doto za vse življenje, a sama zase, brez postavljenih mej ni dovolj.

Težave pri postavljanju mej boste imeli, če ste nagnjeni k izogibanju konfliktom. To se ne obnese v nobenem odnosu, še posebej pa ne pri vzgoji. Marsikje lahko malo »zablefirate«, le pri vzgoji to ni mogoče, vsaj ne na dolgi rok. Otroci so in bodo preskušali meje, to je njihova razvojna naloga, vaša naloga pa je, da jih znova in znova postavljate, da pri njih vztrajate. In se imate ob tem na vso moč radi ter uživate drug z drugim.

Seveda ni lahko vedno ostati miren. In kadar se pošteno razkurite, pomislite, ali ni morda v vašem življenju, službi ali osebnem odnosu do drugih ljudi kaj narobe, jeza pa se potem usmeri na otroka.


Pustite jih, da se umažejo, poslušajte jih, ko vam izlivajo srce, posvetite jim svoj čas
Morda ste preutrujeni, morda mislite, da bo že še prišel čas tudi za ukvarjanje z otrokom. A čas ima hudo neprijetno lastnost – kar leti in mineva, če to hočete ali ne, če se tega zavedate ali ne. Otrok počasi raste, njegovi interesi se spreminjajo. Na začetku vam je kar naprej za petami, dobesedno visi na vas, komaj se ga otresete, da kaj naredite. Ko ga kasneje želite povabiti k opravilom ali h kakšni dejavnosti, pa se jim pogosto ne ljubi več.

Vem, da vam življenjski tempo diha za ovratnik, vem, da komaj lovite svoj rep in vsak dan vam zmanjka nekaj ur. Dejstva, da je ur na razpolago toliko, kot jih je, ne morete spremeniti. Lahko pa vplivate na to, čemu boste posvetili energijo. Ta izbira je vaša.


Prispevek predstavlja Uvod v knjigo Izzivi sodobne vzgoje, Založba MIŠ, oktober 2017
Avtorica: Eva Hrovat Kuhar, univ. dipl. psih., družinska in vedenjska terapevtka

Imate za nas kakšno vprašanje ali potrebujete pomoč pri izbiri pravega terapevta zase?

Pokličite nas
041 55 82 82*
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se