Nevroplastičnost: brez česa nista možna razvoj in učenje

Nevroplastičnost, znana tudi kot nevronska plastičnost ali plastičnost možganov, je sposobnost nevronskih mrež v možganih, da se z rastjo in reorganizacijo spreminjajo.

Možgani se pri tem preoblikujejo in začnejo delovati drugače, kot so delovali prej. Te spremembe segajo od posameznih nevronskih poti, ki ustvarjajo nove povezave, do sistematičnih prilagoditev, kot so kortikalne preslikave.

Nevroznanstveniki so nekoč menili, da se nevroplastičnost manifestira le v otroštvu, vendar so raziskave v drugi polovici 20. stoletja pokazale, da se lahko številni vidiki možganov spremenijo tudi v odrasli dobi. Kljub temu pa imajo možgani v razvoju izrazito višjo stopnjo plastičnosti kot možgani odrasle osebe. Nevroplastičnost, pogojena z možgansko dejavnostjo, ima lahko ogromen vpliv na zdrav razvoj, učenje, spomin in okrevanje po poškodbah možganov.

Nevroplastične spremembe se pojavijo na kemični, strukturni in funkcionalni ravni možganov, obenem pa delujejo usklajeno ena z drugo.

  • Kemične spremembe se pojavijo v začetnih fazah učenja nečesa novega in vplivajo predvsem na kratkoročni spomin ali kratkoročno izboljšanje motoričnih sposobnosti.
  • Do strukturnih sprememb pride, ko nevroni v možganih spremenijo svoje povezave in tako spremenijo strukturo možganov, zato tovrstne spremembe zahtevajo več truda in časa. Vključuje dolgoročni spomin in dolgoročno izboljšanje motoričnih sposobnosti.
  • O funkcionalni spremembi govorimo, ko se spremenijo celotne možganske mreže. Le-te skozi ponavljajočo se uporabo nato postajajo vse lažje aktivirane in pa bolj učinkovite ob aktivaciji.
Bolj ko možgane »treniramo« močnejši in bolj povezani postanejo. Povezave se pojavljajo v sivi in beli možganovini. Siva snov je živčno tkivo in vključuje predele možganov, ki so
vključeni v nadzor mišic, senzorično zaznavanje (npr. vid, sluh), spomin, čustva, govor, odločanje in samokontrolo. Bela snov pa povezuje regije sive snovi.

Zmožnost naših možganskih celic, da se spreminjajo kot odziv na naše vedenje, nam lahko pomaga, da se bolj učinkovito vključimo v dejavnosti, ki bodo prispevale k našemu dobremu počutju. Na razvoj lastnih možganov lahko namreč vplivamo v pozitivni ali negativni smeri. Bolj ko se temu posvečamo in izzivamo svoj um in telo, dlje naši možgani delujejo na visoki
ravni. Spodbujanje nevroplastičnih sprememb ima tako lahko številne koristi. Redno prakticiranje čuječnosti na primer izboljšuje pozornost, spomin in čustveno regulacijo, povečuje sivo snov v delih možganov, ki so odgovorni za te funkcije.



Nevroplastično spreminjanje skozi učenje veščin zahteva pet komponent:


1. Izziv in novost. Veščina naj bo nova in ne prelahka za učenje. Novost in izziv sta bistveni komponenti kognitivnih sprememb. Pomislite na nekaj, kar ste si vedno želeli poskusiti (npr. učenje novega jezika, plezanje v gore, igranje kitare).

2. Namen. Veščina mora imeti nek pomen, relevanco ali pomembnost. Nevroplastične spremembe so povezane z občutkom nagrajenosti medtem ukvarjanjem z novo nalogo. Veščina naj bo
za vas osebno pomembna. Pomislite, zakaj se želite naučiti te veščine (npr. ker radi potujete, ste radi v naravi, imate radi glasbo).

3. Osredotočena pozornost. Veščine, ki jih vadimo, se izboljšujejo. Osredotočanje na točno določene naloge poveča verjetnost sprememb. Hkrati je pomembno imeti natančen načrt: označite čas v
svojem koledarju za osredotočanje na nalogo, razmislite o postavitvi osebnega cilja in spodbude.

4. Ponavljanje in intenzivnost. »Eno in končano« ni dovolj. Za ustvarjanje novih nevronskih povezav so običajno potrebni intervali intenzivnega ponavljanja. Sledite svojemu napredku in ga primerjajte s predhodno zastavljenim načrtom. Po potrebi uveljavite prilagoditve.

5. Čas. Nevroplastične spremembe potrebujejo čas, da preidejo iz kemične do strukturne in funkcionalne spremembe. Bodite potrpežljivi s sabo. Pričakujte napake in nepopolnosti, saj so le-te normalne. Ob njih se ponovno osredotočite, prilagodite urnik in nadaljujte.

Na nevroplastične spremembe pozitivno vplivajo tudi zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in medosebno povezovanje z drugimi ljudmi. Poleg tega pa se nivo plastičnosti in s tem potencial za spremembe spreminja s starostjo. Otroški možgani nenehno rastejo, se razvijajo in spreminjajo. Vsaka nova izkušnja povzroči spremembo možganske strukture, delovanja ali obojega.

Ob rojstvu ima vsak nevron v dojenčkovih možganih približno 7500 povezav z drugimi nevroni; do 2. leta starosti imajo možganski nevroni več kot dvakrat večje število povezav kot povprečni odrasli možgani. Ko otrok odrašča in začne oblikovati lastne edinstvene vzorce in povezave, se odvečne povezave počasi izničijo. Pri otrocih opazimo štiri glavne vrste nevroplastičnosti:

  • Prilagoditve: spremembe, ki se pojavijo, ko otroci vadijo posebno spretnost in omogočajo možganom, da se prilagodijo funkcionalnim ali strukturnim spremembam
  • v možganih.
  • Okvare: spremembe nastanejo zaradi genetskih ali pridobljenih motenj.
  • Prekomerne: reorganizacija novih neprilagoditvenih poti, ki lahko povzročijo invalidnost ali motnje.
  • Plastičnost, zaradi katere so možgani dovzetni za poškodbe: nastanejo škodljive nevronske poti, zaradi katerih je poškodba bolj verjetna ali močnejša.

Ti procesi so močnejši in izrazitejši pri majhnih otrocih, kar jim omogoča, da okrevajo po poškodbi veliko bolj učinkovito kot večina odraslih. Pri otrocih je mogoče opaziti globoke primere nevroplastične rasti, okrevanja in prilagajanja. Ravno iz tega razloga je okolje, v katerem otroci in mladostniki odraščajo, ključnega pomena za njihov zdrav razvoj. Možganske povezave lahko namreč pozitivno ali negativno vplivajo na in kasnejše prilagoditvene sposobnosti ter odpornost na stresorje.

Znanje o nevroplastičnosti lahko uporabljamo, kadar si želimo ustvariti kvalitetne spremembe v svojem življenju, naučiti se nove snovi, navad ali vedenja. 


Morda bi vas zanimalo tudi:
Koncentracija
Zakaj bi šel k psihoterapevtu, če se lahko pogovorim s prijateljem?
Pri družinski terapiji vključena vsa družina




Fotografije: 

1. Kaushal Moradiya (pexels.com)
2. Monstera (pexels.com)



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se