Težava pa nastane, ko skrb za zdravje preraste v stalni strah pred boleznijo. Takrat telesa ne smatramo več kot nekaj, kar nas podpira, ampak kot vir nevarnosti, ki ga je treba nenehno spremljati, preverjati in nadzorovati.
Pri zdravstveni anksioznosti človek telesne občutke pogosto razlaga kot znak resne bolezni, tudi kadar za to ni jasnih dokazov ali so zdravniški izvidi pomirjujoči.
Ko telesni občutek dobi strašljiv pomen
V telesu se ves čas nekaj dogaja. Srce spremeni ritem, mišica se napne, želodec se oglasi, pojavi se zbadanje, pritisk, utrujenost, mravljinčenje, glavobol ali občutek omotice. Večina teh občutkov je prehodnih in nenevarnih.Pri zdravstveni anksioznosti pa tak občutek hitro dobi ogrožajoč pomen.
Ta bolečina gotovo pomeni nekaj resnega.
Ta madež na koži ni normalen.
Zakaj me spet tišči v prsih?
Kaj če so zdravniki kaj spregledali?
Kaj če se za tem skriva nevarna bolezen?
Te misli so lahko zelo prepričljive. Človek ne doživlja samo skrbi, ampak občutek nujnosti. Prav ta občutek nujnosti pogosto vodi v preverjanje, iskanje informacij in pomirjanje.
Zakaj googlanje simptomov pogosto ne pomiri?
Veliko ljudi se ob zdravstvenih skrbeh najprej obrne na splet. To je razumljivo, saj želijo hitro preveriti, kaj bi simptom lahko pomenil. Težava pa je, da splet redko pomiri človeka, ki je že tesnoben.Pri zdravstveni anksioznosti um pogosto išče najnevarnejšo razlago. Če preberemo deset pomirjujočih možnosti in eno resno, se pozornost pogosto prilepi prav na tisto najbolj strašljivo.
Za kratek čas lahko iskanje informacij prinese občutek nadzora. Toda kmalu se pojavi nov dvom:
Kaj če se moj simptom ujema ravno s tistim nevarnim?
Kaj če nisem dovolj dobro preveril/a?
Kaj če se je nekaj spremenilo?
Kaj če izvidi niso bili dovolj natančni?
Tako googlanje simptomov pogosto ne konča skrbi, ampak jih podaljša. Namesto jasnosti prinese nove možnosti, nove dvome in novo potrebo po preverjanju.
Preverjanje telesa in začarani krog strahu
Pri zdravstveni anksioznosti človek začne še bolj pozorno opazovati svoje telo. Preverja svoj srčni utrip, tipa bezgavke, opazuje kožo, si meri pritisk, spremlja dihanje, primerja občutke, večkrat pregleda isti del telesa ali išče spremembe.To preverjanje je razumljivo. Namenjeno je pomiritvi. A pogosto deluje le kratkoročno.
Več ko preverjamo, več opazimo. Več ko opazimo, več je možnosti za novo skrb. Poleg tega lahko pogosto preverjanje samo povzroči dodatne občutke. Če večkrat tipamo isto mesto, lahko postane občutljivo. Če ves čas spremljamo dihanje, lahko postane nenaravno. Če pogosto merimo pulz, lahko že samo merjenje poveča napetost.
Telo tako postane prostor stalnega nadzora. Človek pa izgublja občutek zaupanja v telo in vase.
Pomirjujoči izvidi, a skrb ostane
Pri zdravstveni anksioznosti se lahko zgodi, da zdravniški pregled ali dober izvid prinese olajšanje, vendar le za kratek čas. Kmalu se pojavi nova skrb ali nov dvom.Morda je bilo prezgodaj.
Morda niso naredili vseh preizkav.
Morda se je od takrat kaj spremenilo.
Morda moj primer ni običajen.
To ne pomeni, da oseba ne verjame zdravniku. Pogosto pomeni, da anksioznost išče popolno gotovost. Te pa pri zdravju skoraj nikoli ne moremo imeti.
Zato zdravstvena anksioznost ni samo težava informacij. Če bi bila, bi pomirjujoč izvid težavo rešil. Pogosto pa je v ozadju težko prenašanje negotovosti in močna potreba po občutku popolne varnosti.
Razlika med običajno skrbjo in zdravstveno anksioznostjo
Odgovorna skrb za zdravje pomeni, da telesne spremembe opazimo, po potrebi ukrepamo in sledimo strokovnim priporočilom. Po pregledu ali ustreznem ukrepu se lahko postopoma vrnemo k vsakdanjemu življenju.Pri zdravstveni anksioznosti pa se skrb težko zaključi. Tudi po preverjanju se hitro pojavi nov dvom. Človek veliko časa porabi za razmišljanje o simptomih, iskanje informacij, opazovanje telesa ali iskanje zagotovil pri bližnjih in strokovnjakih.
Razlika torej ni v tem, ali nam je za zdravje mar. Razlika je v tem, ali nas skrb podpira pri dobri skrbi zase ali pa nas ujame v stalno preverjanje in strah.
Kaj lahko pomaga?
Prvi korak je prepoznati vzorec. Pomagate si lahko z vprašanji:- Kateri telesni občutek je v meni vzbudil strah?
- Kako sem si razložil/a ta telesni občutek?
- Kaj mi je pomagalo pri pomiritvi?
- Ali je sledilo preverjanje telesa, iskanje informacij na spletu ali spraševanje drugih?
- Kako dolgo je trajal občutek pomiritve?
- Ali je preverjanju sledilo olajšanje ali še večja pozornost na morebitne nove znake?
Drugi korak je postopno zmanjševanje vedenj, ki kratkoročno pomirijo, dolgoročno pa hranijo tesnobo. To ne pomeni, da ignoriramo zdravje. Pomeni, da se učimo ločiti med smiselnim ukrepanjem in anksioznim preverjanjem.
Na primer: ne iščemo simptomov na spletu vsakokrat, ko začutimo neprijeten občutek. Ne preverjamo istega dela telesa večkrat na dan. Ne iščemo takoj zagotovila, ampak poskusimo nekaj časa zdržati z negotovostjo. Pri tem si lahko pomagamo z mislijo: “To je skrb, ne dokaz bolezni.”
Kdaj poiskati pomoč?
Zdravniški pregled je smiseln, kadar se pojavijo novi, močni, nenavadni ali vztrajni telesni simptomi. Pomembno je, da telesnih znakov ne zanemarjamo.Psihoterapevtska pomoč pa je smiselna, kadar so zdravstveni izvidi pomirjujoči, strah pa ostaja; kadar veliko časa porabite za preverjanje telesa ali iskanje informacij; kadar pogosto potrebujete zagotovila; ali kadar vas strah pred boleznijo ovira pri vsakdanjem življenju.
Psihoterapija pomaga razumeti, kako se zdravstvena anksioznost sproža in vzdržuje. Pomaga pri drugačnem odnosu do telesnih občutkov, postopnem zmanjševanju preverjanja in razvijanju večje tolerance do negotovosti.
Cilj ni, da nikoli več ne pomislite na zdravje ali da prezrete telesne simptome. Cilj je, da telo ne postane stalni vir strahu in da skrb za zdravje ne prevzame vašega življenja.
Strokovnjaki, ki vam lahko pomagajo pri zdravstveni anksioznosti
Morda bi vas zanimalo tudi:
Socialna anksioznost: simptomi, vzroki in kako jo prepoznati
Panični napad: simptomi, vzroki in kaj se dogaja v telesu
Telesni simptomi anksioznosti: razbijanje srca, pomanjkanje zraka, omotica