Edina pot iz anksioznosti je soočenje z njo

Anksiozne motnje so skupina psihičnih motenj, katerih glavni simptomi so tesnobnost, pretirana zaskrbljenost, napetost in stalen neopredeljen strah. Oseba podcenjuje svoje zmožnosti in preceni težavnost situacije. Vendar, od kod izvirajo ti iracionalni občutki in kako si lahko pomagamo?

Strah je vsekakor pomembno čustvo, ki je človeka skozi evolucijo pripravilo na previdnost in odziv na nevarnost, anksioznost pa je le notranje doživljanje posameznika, ki situacijo obarva mnogo nevarneje kot je v resnici in s tem hromi njegovo aktivnost. Posameznik precenjuje težavnost situacije ter hkrati podcenjuje svoje zmožnosti. Neopredeljeni strah vzdržuje začarani krog, ki poglablja dvome v sebe in s tem hromi aktivnost posameznika.


Ujetniki svojih strahov

Vsak sedanji strah izhaja iz nekega zgodnejšega strahu, njegovo jedro pa sega prav v rani razvoj prvih let otroštva. Danes je ta zgodnji eksistencialni strah nepredstavljiv in zavesti pozabljen, v prvem letu pa je bil strah za preživetje upravičen, saj je otrokovo življenje povsem v rokah skrbnikov. V kolikor je zgodnji razvoj otroka potekal v strahu pred izgubo ljubezni in nege, potem otrok ni mogel razviti zaupanja, niti v svet in niti v sebe. Povrh tega, otrok kakor pivnik črpa mamina občutja in če je ona prestrašena, mu ne nudi občutka varnosti.
Tako smo odraščali z več ali manj strahu, ki ga hranimo potlačenega v nezavednem in ta nam oblikuje današnji pogled na svet. Je torej svet varen ali nevaren? Skozi katera očala gledamo naš svet?


Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha

Ljudski izrek nas pomirja, da v resnici nikoli ne bo tako hudo kakor v strahu predvidevamo. Lahko se vprašamo, kako to, da so naša predvidevanja pretirana. V strahu, ki ga čutimo v aktualni situaciji se prebudi strah iz zgodnejših let, ki se je nalagal v nezavednem. Skozi življenje se je ta kepa strahu v nezavednem povečevala, tako da so se nanjo tekom let vezale čustveno uglašene asociacije, ki so potrjevale naša zgodnja prepričanja, da svet ni varen in da mu nismo kos. Zunanji ali notranji sprožilci aktivirajo poleg upravičenega še ves naloženi naboj zgodnejšega strahu. Strah je zato večji od nevarnosti situacije. Sodobna informacijska družba je prav preplavljena s potencialnimi nevarnostmi na katere lahko vsakodnevno obesimo svoje strahove. Pri tem se velja spomniti, da kljub temu, da lahko vsak hip pride do potresa, vendarle ne živimo pod mizo.


Strah pred strahom

Primer iz klinične prakse: Vse pogostejši je primer posameznika, ki pride po pomoč v prelomnem življenjskem obdobju, ko se sooča z večjimi spremembami. Posameznik se ustavi pred zaključkom študija, ker od sebe zahteva nedosegljivo popolnost. Njegov strah, ki ga usmerja v zaključni izpit, vsebuje še neopredeljeno goro strahu pred prihodnostjo, ki se mu zdi neobvladljiva. Pogosto gre za neosveščeni strah pred prevzemom novih odgovornosti po zaključku študija; iskanje službe in začetkom samostojnega življenja. Strah hromi posameznika, da odlaga realizacijo svojih načrtov, zaupanje vase mu s tem plahni, anksioznost pa narašča kakor snežna kepa. Pričakovanje neuspeha pogosto rodi neuspeh in iz strahu se razvije strah pred strahom, ki hromi življenje v vedno tesnejše spone. Posameznik se pričenja izogibati situacijam, ki zbujajo strah in tesnobo, saj so ti občutki mučni. Razočaranja nad seboj ga potisnejo v pasivnost, ki ga priveže na dom, kjer je varen pred življenjskimi izzivi in trpko primerjavo z uspešnejšimi vrstniki. Znajde se v začaranem krogu. Vse bolj se zapira pred socialnim okoljem ter nujno potrebnim razvedrilom, ki bi mu vlivalo nove moči. Depresija pogosto postane sopotnica anksioznosti, saj življenje omejuje polno odrekanj.

Skozi proces psihoterapije posameznik dobi priložnost, da osvetli svoj strah, ki s tem izgublja svojo strašljivost. Lahko prepoznava svoj primarni strah, ki ga je držal ujetega v odvisni poziciji. Aktualna občutja lahko loči od zgodnejših in se, namesto z gašenjem tesnobe, prične ukvarjati s strategijami za premagovanje ovir. Neobvladljiva kepa strahu, postane samo skupek obvladljivih situacij, ki jih eno za drugo premaguje. V življenju začne nizati uspehe, ki krepijo samozaupanje in zvišujejo samozavest. Stopi na pot samostojnega življenja.


Reši samoocenjevalni test splošne anksioznosti


Logika je največji sovražnik strahu

Pred povsem novimi nalogami je normalna in koristna neka mera strahu, ki vas bo na situacijo temeljiteje pripravila. Tesnobnost lahko umirite z globokim dihanjem, s športnimi aktivnostmi ali pa v pogovoru spoznate, da so namišljena obzidja v resnici le ovire, ki jih zmorete premagati. Ko se boste naloge lotili, boste spoznali, da je bil poprejšnji strah odveč. Logika vam razgrne, da ste tudi v preteklosti uspešno reševali zadane si naloge, čeprav ste se jih predhodno bali. Zato ni nobenega razloga, da jih ne bi rešili tudi sedaj.


Kako si lahko pomagamo?

V kolikor anksioznost prežema vaše življenje, ni nobene potrebe, da se mučite, saj se s strokovno pomočjo lahko izvijete iz primeža. Kombinacija psiho-farmakološkega zdravljenja in psihoterapije resnično dosegata uspešne izide. Najlažje se je s svojimi strahovi soočiti v pogovoru. Psihoterapija nudi varno okolje in opogumi posameznika, da ozavesti svoj strah in se osvobaja njegovih spon. Strah postaja votel, okoli ga pa nič več ni.


Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka


Morda bi vas zanimalo tudi:
Samoocenjevalni test splošne anksioznosti
Vse o anksioznosti
Ko te zagrabi panika




Imate za nas kakšno vprašanje ali potrebujete pomoč pri izbiri pravega terapevta zase?

Pokličite nas
041 55 82 82*
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se