Kako spodbuditi k psihoterapiji sebe ali bližnjega, ki jo potrebuje, 3. del

Zbrali smo razmišljanja naših psihoterapevtov, kaj bi svetovali nekomu, ki že razmišlja o psihoterapiji, a potrebuje le še malo spodbude, poguma, da bo začel novo pot v svojem življenju.




"Oklevanje je povsem razumljivo v takih okoliščinah. Da so potrebni pogum, zavzetost in vztrajnost za psihoterapevtski proces, vendar sem prepričana, da je odločitev zanj brez dvoma vredna vse vložene energije in naporov."
Petra Furlan Dodič, univ. dipl. psih; specializantka psihodinamske psihoterapije



"Všeč mi je ideja »psihohigiene«; kot lahko dnevno skrbimo za higieno našega telesa, bi bilo potrebno skrbeti tudi za higieno duše, že v preventivni obliki. Zavedam se, da je to precej »romantičen« pogled na psihoterapijo, v praksi na žalost še vedno obstaja precejšnja stigma glede obiska psihiatra/psihologa/psihoterapevta. Brez dvoma pa bi psihoterapijo svetovala vsakemu; fino bi bilo, da bi prišli do točke, da če lahko gremo k zobozdravniku ko nas zaboli zob, zakaj ne bi šli tudi k psihoterapevtu, ko nas zaboli duša?"
Ana Globočnik, specializantka gestalt psihoterapije



"Človek, ki že ve, da potrebuje psihoterapijo, je po mojem mnenju že opravil veliko pot, ki čaka vsakega, ki se poda v ta težek, a izredno koristen proces. Zadnji korak predpriprave je le še izbira psihoterapevta. Menim, da je potrebno čim bolj poslušati sebe, na koncu pa bo vsak prispel točno tja, kamor mora in kjer bo lahko pričel to zanimivo pot samospoznavanja."
Gašper Lesar, specializant psihoanalize

Morda bi vas zanimalo še:
Kako spodbuditi k psihoterapiji sebe ali bližnjega, ki jo potrebuje?, 2. del
Kako spodbuditi k psihoterapiji sebe ali bližnjega, ki jo potrebuje?, 1. del



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 9, oktober 2022

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se