Pomen neverbalne komunikacije
Psihoterapija ni zgolj izmenjava besed in nasvetov. Temelji na odnosu, v katerem terapevt zaznava tudi tisto, česar človek ne pove neposredno: ton glasu, tišino, pogled, držo telesa, obrazno mimiko in način govora. Vse to je del neverbalne komunikacije. Ta je pomembna, saj lahko razkrije čustvene odzive in vzorce, ki jih človek težko ubesedi ali se jih niti ne zaveda. Terapevt lahko zato opazi neskladje med izrečenimi besedami in doživljanjem ter ga skupaj s klientom varno raziskuje.Pomen terapevtskega odnosa
Pomen terapevtskega odnosa potrjuje tudi Lambertov model (1992, povzeto po Leibert, 2011). Po tem modelu k uspešnosti terapije v največji meri prispevajo zunajterapevtski dejavniki (40 %), kot so osebnost klienta, njegovo okolje in življenjske okoliščine. Tem sledijo dejavniki, povezani z empatijo, sprejemanjem ter sodelovanjem med klientom in terapevtom, ki prispevajo 30 %. Kakovosten terapevtski odnos je torej eden od temeljev celotnega procesa. Umetna inteligenca takšnega odnosa ne more ustvariti na enak način kot človek.Pomen resnične človeške prisotnosti
Pomemben del terapije je tudi izkušnja, da je na drugi strani resnična oseba, ki je čustveno in strokovno prisotna. Ob stiskah, kot so depresija, tesnoba ali socialna izolacija, je lahko posameznikova sposobnost, da poišče pomoč in pri njej vztraja, zmanjšana. Človeški odnos lahko pomaga ohranjati motivacijo, občutek varnosti in povezanosti, česar umetna inteligenca ne more zanesljivo nadomestiti.
Pomen strokovne presoje
Dodatno tveganje predstavljajo napačni ali nezanesljivi odgovori umetne inteligence. Klepetalni robot lahko poda neustrezen ali celo škodljiv nasvet, spregleda pomembne znake stiske ter ne zagotovi varne in odgovorne pomoči v krizni situaciji. Usposobljen psihoterapevt pa zna informacije presojati v širšem kontekstu posameznikove zgodbe, spremljati spremembe skozi čas in se ustrezno odzvati, kadar je potrebna dodatna strokovna pomoč.Kako lahko umetna inteligenca dopolnjuje psihoterapijo?
Pandemija covida-19 je pokazala, kako pomembne so hitre, zanesljive in dosledne zdravstvene informacije ter dostopne oblike podpore na daljavo. Umetna inteligenca lahko pomaga pri:- razlagi psiholoških pojmov;
- izvajanju vaj za samopomoč;
- spremljanju razpoloženja;
- ubesedovanju stiske;
- dostopu do osnovne podpore in usmerjanju k ustrezni pomoči.
Kljub temu je pomembno, da informacije preverjamo in jih presojamo kritično. Umetna inteligenca naj bo dopolnilo strokovni obravnavi, ne pa njeno nadomestilo.
Ko potrebujete razumevanje svoje zgodbe, strokovno presojo in varen odnos, v katerem se lahko nekaj zares spremeni, ne ostanite sami z algoritmom.
Poiščite usposobljenega psihoterapevta.
Zoja Sušec, dipl. biopsih.
Mora bi vas zanimalo tudi:
Psihodinamska psihoterapija
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta
Osebna rast
VIRI:
Brown, J. E. H. in Halpern, J. (2021). AI chatbots cannot replace human interactions in the pursuit of more inclusive mental healthcare. SSM – Mental Health, 1, Article 100017.
de Filippis, R. in Al Foysal, A. (2024). Chatbots in psychology: Revolutionizing clinical support and mental health care. Voice of the Publisher, 10, 298–321.
Khawaja, Z. in Bélisle-Pipon, J.-C. (2023). Your robot therapist is not your therapist: Understanding the role of AI-powered mental health chatbots. Frontiers in Digital Health, 5, Article 1278186.
Leibert, T. W. (2011). The dimensions of common factors in counseling. International Journal for the Advancement of Counselling, 33(2), 127–138.