Stres, stres, stres, stres, stres...

Moderen način življenja postavlja pred posameznika polno zahtev, ki vnašajo v vsakodnevno življenje skrb, frustracijo, stres. Stres predstavlja naraven odziv posameznika na vsako spremembo v vsakdanjem življenju, ki se ji mora prilagoditi. Ko dogodek zaznamo kot ogrožajoč (pa naj bo nevarnost realna ali namišljena), se odzovemo tako na telesni, psihološki kot vedenjski ravni. Stresnemu odzivu pravimo tudi odziv »beg ali boj«.

Telesni znaki stresa so pri ljudeh različni in niso enako intenzivni.
Ob stresnem dogodku se navadno posamezniku povišata srčni utrip in krvni pritisk. Pojavi se potenje, zardevanje, mišice so napete in skrčene. Prihaja lahko tudi do težav s požiranjem in dihanjem, dihanje je pospešeno in bolj plitvo, pride lahko do hiperventilacije in občutka slabosti. V telesu se sproščajo različni hormoni, kot so kortizol, adrenalin in noradrenalin.

Psihološki znaki stresa se kažejo v spremembah mišljenja in čustvovanja.
Posamezniku upade sposobnost koncentracije, je pozabljiv in postane neodločen. Lahko se poveča občutljivost na kritiko, saj so prisotne negativne samokritične misli in nenehne skrbi.
Ob stresnem dogodku se pogosto pojavlja tesnobnost, napetost, različni strahovi in panika. Posameznik lahko doživlja žalost, potrtost, upadu mu samospoštovanje, občuti krivdo in sram.

Vedenjski znaki stresa segajo od pasivnosti do pogostih čustvenih izbruhov.
Povečan stres pogosto spremlja nespečnost in zgodnje bujenje ter upad ali povečanje apetita. Nekateri se zatekajo k razvadam, kot so kajenje, pitje alkohola ipd.

A je stres vedno negativen?
Čeprav navadno ob besedi stres pomislimo na neugodne in neprijetne stvari, Stres delimo na distres, kar označuje negativen stres, ter eustres, ki prav tako vnaša stres v naš vsakdanjik, vendar je povezan s pozitivnimi dogodki (npr. načrtovanje poroke ali večje zabave). Le-te ne doživljamo kot grožnjo, temveč izziv. V pravi količini nas tako stres motivira in pripravi do tega, da damo vse od sebe.
Seveda vsi ne doživljamo vseh situacij enako, zato lahko ista situacija predstavlja tako pozitiven kot negativen stres.

Kdaj je torej stres nevaren?
Stres lahko razumemo kot nevaren, ko ima posameznik občutek, da situacije ne zmore več nadzorovati in zahteve presegajo njegove zmožnosti. Raziskave kažejo, da so zdravju bolj škodljivi ponavljajoči se, dalj časa trajajoči manjši stresi. Daljša stresna obdobja lahko vodijo v kronično izčrpanost in upad imunskega sistema.

Pomembno je pravočasno poiskati ustrezno pomoč.
Ustrezna strokovna pomoč omogoči, da posameznik spozna samega sebe. Pomembna naloga, ki jo psihoterapevt in klient opravita, zajema raziskovanje sprožilcev stresa ter načinov reagiranja vsakega posameznika. Psihoterapevt ga lahko vodi pri raziskovanju oblik sprostitve, ki mu najbolj ustrezajo.


Morda bi vas zanimalo tudi:
Sem v stresu? Samoocenjevalni test - stres
Zgodbe s psihoterapevtskega kavča
Je psihoterapija draga storitev?

P
reverite seznam certificiranih psihoterapevtov

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se