Najprej sem se vpisala na študij psihologije, a sem po dveh letih ugotovila, da je študij preveč teoretičen in premalo praktičen. Za študij psihoterapije sem se odločila ravno zaradi tega – ker se mi je zdelo, da bom končno dobila znanje, trening, metode in izkušnje za konkretno delo z ljudmi. Če pa odgovorim iz bolj osebnega vidika, ko sem bila najstnica sem se znašla v hudih težavah in takrat mi je bila zelo dragocena pomoč, ki sem je bila deležna. Začutila sem, da si nekega dne želim biti »na drugi strani«, torej tista, ki je lahko nekomu v oporo ob življenjskih izzivih.
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Sistemsko psihoterapijo zaznamuje pestrost, saj je namenjena bodisi individualni, partnerski, družinski kot tudi skupinski obravnavi. Obsega veliko kreativnih tehnik in metod, s katerimi se je mogoče približati različnim vrstam uporabnikov. Na posameznika gleda kot na del sistema, ki ima nanj vpliv (v dobrem in slabem), zato se pri terapiji upoštevajo pomembni odnosi in širše okolje – vse, kar je del klientovega sveta. Poleg tega je sistemska terapija usmerjena v iskanje rešitve (kar ne pomeni, da zanemarjamo izvor težav), kar pripomore k učinkovitejšemu postavljanju ciljev.
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Psihoterapija je naložba v boljšo kvaliteto življenja in odnosov. Zdi se mi velikanska škoda, da si v življenju ne bi dali priložnosti za to, da se odrešimo bremena, ki nam ne dovoli polno zaživeti. Da si ne bi dali priložnosti za pozitivne spremembe. Da si ne bi dali priložnosti, da se bolje opremimo za vzpostavljanje in vzdrževanje kvalitetnih odnosov. Da si ne bi dali priložnosti, da sebe končno sprejmemo in vzljubimo.
Nina, hvala za vaše odgovore.