Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevtka?
Že odkar pomnim me je zanimal človek, zakaj delujemo kot delujemo, kaj so naši vzgibi, motivi, kaj nosimo v sebi. Od nekdaj globoko tudi čutim in sočutim, pa včasih nisem znala ravnati s tem ali obvladovati in me je nosilo kot čoln na razburkanem morju. Morda tudi zato, pa tudi zaradi pomanjkanja samozaupanja in vere zase, v kombinaciji s pomanjkanjem podpore pri pomembnih odločitvah, kot je izbira študija, sem najprej potem izbrala popolnoma drugačen študij in delo.Strokovna pot me je tako najprej nesla v drugačne, poslovne vode, kjer sem vrsto let dajala poudarek grajenju uspešne kariere, vlaganju v delo in dosežke. Življenjske izkušnje in preizkušnje na osebnem in medosebnem področju, pa tudi stiske ob soočanju s izzivi in pritiski pri delu, so me vodili v proces osebne in potem še skupinske psihoterapije, kjer sem med drugim lahko sama iz prve roke preskusila, da je terapevtski proces resnično učinkovit in da deluje.
Ob tem sem začela poglobljeno iskati odgovore na vprašanja kot so kakšen je smisel življenja, kje so še moji potenciali, ali je možno živeti tudi drugače in predvsem kaj si zares želim početi v življenju, kaj bi me polnilo in izpolnjevalo. V času je vse bolj rasla tudi želja in klic duše, da spremenim poklic, in postanem tudi jaz psihoterapevtka, kar je bila moja srčna želja že iz otroštva, da pomagam drugim pri njihovih stiskah in težavah in jih spremljam, podpiram in usmerjam na njihovi poti sprememb in rasti, k boljšemu življenju in celovitosti.
Življenje me je peljalo skozi veliko preizkušenj in mi je bilo pogosto zelo težko, nisem vedela kako naprej ali kaj naj naredim, da bom lahko živela drugače. V teku svoje poti, z vsemi izkušnjami in znanjem, katera sem pridobila, živim sedaj z občutji notranjega miru, izpolnjenosti, sreče in povezanosti. Prepričana sem, da lahko delim vse to tudi z vami, če razmišljate o psihoterapiji, in da vam lahko pomagam.
Kaj je še posebej značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikujete od ostalih psihoterapevtov?
Za moje delo je značilna predanost, odgovornost in velika ljubezen do psihoterapevtskega dela, do pomoči in podpori drugim. V veliko veselje mi je spremljati kliente na njihovi poti, njihove spremembe in preobražanje, skupaj se veselimo majhnih in velikih uspehov. Življenje me je peljalo tudi skozi marsikatere preizkušnje in izzive, marsikdaj mi ni bilo lahko, soočena sem bila tudi z veliki osebnimi spremembami in pretresi, tudi zdravje me je preizkušalo. Mislim, da lahko tudi klienti intuitivno začutijo, da je na drugi strani nekdo, ki ve in pozna, ki je marsikaj dal čez in bo tako tudi lažje razumel in so-čutil njihove težave.Dolga leta sem tudi delala v gospodarstvu na različnih nivojih oz. funkcijah, in iz prve roke poznam kakšne strese, obremenitve in pritiske lahko dela prinaša, pa tudi kako se lažje soočati s tem.
Pri svojem delu pa kombiniram tudi različne tehnike kot je delo s telesom in gibom, hipnoterapijo, nevrolingvistično programiranje, dihalne in energetske tehnike ter ostale metode, katere spoznavam preko svojega raziskovanja in poti učenja.
Verjamem, da se vsak od nas terapevtov na svoj način trudi in želi delati najboljše, kar lahko, razlikujemo pa se poleg znanja ravno po naših osebnostnim značilnostih, življenjskih izkušnjah in morda tudi nivoju odgovornosti in predanosti delu.
Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?
Glede na povratne informacije cenijo pri meni in mojem delu mojo srečnost, predanost, zavzetost, strokovnost in pronicljivost. Pa tudi mirnost, občutek prisotnosti v prostoru in procesu, mojo pristnost. Da sem nekdo, ki ve in pozna njihove stiske, težave, dvome, da so-čutim z njimi. Sem topla, nežna, in znam biti tudi odločna, ostra in vzpodbudna. Skupaj se znamo tudi nasmejati in proslavljati dosežke.Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije, a ve, da jo potrebuje?
Vem in razumem, da odločitev za psihoterapijo ni enostavna, da se lahko pojavljajo raznorazni zadržki in strahovi. Tudi sama sem se soočala z njimi in sem kar nekaj časa oklevala z odločitvijo, kljub raznoraznim stiskam in preizkušnjam. Vendar odločitve mi ni bilo nikoli žal – mogoče mi je bilo žal samo tega, da je nisem sprejela te že prej, ker bi si marsikaj lahko prihranila. Možno je razrešiti naše težave, možno je živeti drugače, boljše, bolj mirno, povezano in opolnomočeno.Klienti pogosto izražajo veselje in hvaležnost ob tem, ko opažajo kakšne spremembe in premike so naredili pri sebi, koliko jim pri tem pomaga tudi terapevtski proces. Pogosto prej niso niti verjeli, da je možno doseči takšne spremembe, zato jim proces tudi veliko pomeni.
Zame osebno je bila največja motivacija za vključitev v psihoterapijo rojstvo prve hčerke, ob vseh težavah in stiskah, s katerimi sem se soočala, ko sem dojela, kako se moji in družinsko vzorci in težave prenašajo naprej. Tega zavestno nisem želela prenašati še na naslednje generacije, zato sem se odločila, da je čas, da zares prevzamem odgovornost za svoje življenje in posledično mojih bližnjih, ter da spremenim, kar je možno. Zadovoljna sem, da sem se tako odločila, da sem zbrala pogum in sem zmogla iti na to pot, ter da sem na njej vztrajala - tudi ko ni bilo najlažje.
Kam usmerjate svoja zanimanja in interes v prostem času, imate kakšen zanimiv hobi?
Od nekdaj sem rada veliko brala in preučevala. To je moja ljubezen, ki me spremlja že od majhnega. Zelo rada sem zunaj, v hribih in naravi. Tam sem na nek način tudi »doma«. Rada tudi preizkušam in se lotevam različnih novih stvari.V zadnjem desetletju je moja strast ljubezen in predanost, tudi v raziskovanju giba in čustev preko raziskovanja izraznega/intuitivnega plesa, emocionalnega in spiritualnega sveta (kot na primer v Movement medicine, 5 ritmih, Embodiment practice).
Nazadnje sem se lotila tudi športnega plezanja, za kar prej nikoli nisem zbrala poguma, a me je že od nekdaj privlačilo. Izjemno me veseli in navdihuje, da sem se odločila kljub vsem svojim negativnim prepričanjem, ter se učim, vztrajam in napredujem.
Katja Lesar, hvala za vaše odgovore.