Živimo v digitalni dobi, kjer se znatni deli našega življenja, komunikacije in interakcij odvijajo v spletnem okolju. Kljub temu da nam internet na eni strani omogoča povezovanje z ljudmi po vsem svetu ter prinaša neskončno informacij in zabave, pa naletimo na dvorezni meč, ki hkrati predstavlja izzive glede kulture spoštovanja, prijaznosti in empatije, saj posameznikom omogoča skrivanje za ekranom ali celo anonimnostjo.

Prijaznost je vrednota, ki bi jo morali krepiti v vsakem aspektu našega življenja, vključno s spletnimi interakcijami. Biti prijazen v digitalnem okolju pomeni, da se izogibamo sovražnemu govoru, žalitvam in spletnemu ustrahovanju. Na ta način se ustvarja pozitivno okolje, ki spodbuja konstruktivne dialoge in medsebojno razumevanje. Eno izmed ovir pri tem pa predstavlja spletno ustrahovanje, temna stran digitalnega sveta, ki se je razširila s hitrostjo bliska in vključuje grožnje, žalitve, izključevanje ter širjenje lažnih informacij. Posebej ranljivi na področju spletnega ustrahovanja so mladostniki, obenem pa ima takšno vedenje uničujoče posledice na njihovo duševno zdravje.


Raziskave so namreč pokazale, da so mladostniki, ki so bili tarče spletnega ustrahovanja, bolj dovzetni za simptomatiko depresije, anksioznosti in samomorilne misli. V digitalni dobi je zato nujno treba spodbujati in negovati kulturo spoštovanja in empatije, ki temelji na zavedanju, da so na drugi strani zaslona resnični ljudje z občutki. Obzirnost glede vpliva naših besed in dejanj na druge je zato ključni sestavni del pri ustvarjanju pozitivnega spletnega okolja. Znati moramo poslušati, razumeti in sočustvovati z izkušnjami drugih, ter se na spletu obnašati enako, kot bi se tudi v resničnem svetu, saj na ta način lahko pomagamo preprečiti spletno ustrahovanje.

Za soustvarjanje pozitivnega in prijaznega spletnega okolja smo odgovorni prav vsi njegovi uporabniki, pri tem pa je dodatno breme na ramenih staršev ali skrbnikov mladostnikov, saj morajo, poleg svojega pametnega ravnanja na spletu, le-tega kultivirati tudi v razvoju otrok. Poleg internetne varnosti in na drugi strani vseh pasti, v katere se na spletu lahko ujamejo, je zato mladostnike treba učiti tudi o vrednotah prijaznosti, vključno s kulturo spoštovanja in empatije.
Reference:
Hinduja, S., & Patchin, J. W. (2010). Bullying, Cyberbullying, and Suicide. Archives of  Suicide Research, 14(3), 206–221. https://doi.org/10.1080/13811118.2010.494133
Kowalski, R. M., Giumetti, G. W., Schroeder, A. N., & Lattanner, M. R. (2014). Bullying in  the digital age: A critical review and meta-analysis of cyberbullying research among  youth. Psychological Bulletin, 140(4), 1073–1137. https://doi.org/10.1037/a0035618

Čalnek je pripravila: Brina Majhenič, univ. dipl. psihologinja


Morda bi vas zanimalo tudi:
Kako naj se spopadem z anksioznostjo?
Osebna rast
Skupinska plesno-gibalna psihoterapija: Zakaj lahko deluje zame?