Kaj vzdržuje simptome obsesivno kompulzivne motnje?

Simptomi obsesivno kompulzivne motnje (OKM) osebam zbujajo tesnobo z bizarnimi vsebinami obsesij in kompulzij, ki se vedno znova ponavljajo. Oseba se sicer zaveda, da so ji vsiljive misli tuje, vendar  jih vseeno ne more ločiti od lastnih misli ter jih nadzorovati kar spremlja občutek, da izgublja razum.


Osebam z OKM največ trpljenja povzročajo simptomi, pri katerih se jim vedno znova in znova vsiljujejo čudne misli - obsesije in nato pogosto za vsebinsko razveljavitev vsiljivk prisilno opravljajo nek ritual - kompulzijo, ki zmanjša občutek tesnobe.

Ob čudnih vsebinah OKM se človek upravičeno vpraša, če imajo obsesivne misli sploh kakšen pomen. Narava je izredno precizna, saj se je razvijala skozi sito evolucije. V njej ima vsak pojav svoj vzrok, pomen in namen. Tudi za človeški organizem veljajo naravni zakoni in upravičeno se lahko vprašamo, kako si lahko razložimo obsesivno kompulzivno motnjo, ki kaže tako malo smisla?

Bližnjice pri obsesivno kompulzivni motnji so lahko daljša pot


Simptomi OKM osebe izmučijo, saj jih silijo v stalno premlevanje, jim zbujajo občutek sramu zaradi lastnih misli in bojazen pred izgubo razuma ob tem, da misli ne morejo nadzorovati. Osebe podvržene takemu trpljenju se pogosto osredotočajo na čimprejšnjo odpravo simptomov. Pri tem so prezrti vzroki, ki jih je za trajno rešitev pomembno predelati; kaj je porušilo notranje ravnovesje, da se kot posledica pojavljajo simptomi.

Simptomi, občutki o lastni neadekvatnosti, dvom vase in sram niso enostavni problemi, ki bi se jih lahko kar izbrisalo. To ni izvor težave, kakor tudi vročina ali bolečina nista bolezni, temveč zgolj simptoma, pokazatelja, da je globlje v telesu neravnovesje, ki je vir težav. V kolikor se rešitev poenostavi le na odpravo bolečine, se v prihodnosti lahko računa s hujšimi težavami. Pomembno je razumeti simptome kakor klic po globlji spremembi.

Simptomi OKM niso napake in niso težava sama po sebi, temveč namig do človekove globlje resnice. V tem smislu so pravzaprav prijatelji, ki v jeziku nezavednega pripovedujejo o notranjem konfliktu.

Kaj vzdržuje simptome OKM?


Simptomi OKM izhajajo iz nezavednih konfliktov, ki nerazrešeni ostajajo od najzgodnejšega razvoja, pri tem osebo razdvajajo lastna protislovja. Notranji konflikti, ki vzdržujejo simptome so individualni, vendar je pogost razkol med jezo na pretiran nadzor vršen nad osebo ter strahom pred kaznijo okolice. V kolikor oseba  v otroštvu ni smela ravnati po svoje, ni razvijala zaupanja lastni orientaciji. Zanesljivo vodilo notranji negotovosti ji tako predstavljajo zunanja pravila in red, v zavest pa vseeno kljuva dvom: »Čutim prav? Razmišljam prav? Delujem prav?«

Notranji konflikt vzdržuje stalen nadzor nad čustvi, ta osebo izčrpava ter ubija spontanost, po kateri oseba tako hrepeni. Predstavljajte si lonec na pritisk, če ta ne bi imel ventila, skozi katerega ob previsoki napetosti izhaja para, bi lonec razneslo. Zamislite si, da so simptomi OKM kakor ta ventil, če jih ne bi bilo, oseba ne bi zdržala notranje napetosti. Skozi simptome izhaja naboj čustev, ki si jih oseba ne dovoli niti čutiti niti izraziti, nekje pa se napetost vendarle mora odvesti. Tako se s simptomi vzdržuje psihično ravnovesje, nedopustne vsebine pa izhajajo skozi ventil obsesivnih misli, ker si drugih odvodov oseba ne dopusti.

Oseba je kot prilagoditev na družinsko situacijo skozi razvoj ponotranjila starševske like, ki preko slabe vesti strogo obsojajo vsak izraz nedopustnih čustev. To je tudi razlog, da osebam z OKM enostavno »ne dvigne pokrovke«. Občutki krivde, ki jih zbuja ponotranjeni kritik, tesno držijo pokrovko, da osebe ne morejo izraziti svojih emocij. Tako se »kuha mula«, skozi ventil pa izhaja odvečna para.

Emocije so vodilo spontanega življenja


V psihoanalizi oseba lahko spoznava, razume in opušča omejitve, ki si jih sama postavlja. Razpoznava čustva, ki jih ni smela izraziti v otroštvu. Skozi proces predeluje strah pred izražanjem jeze. Ta je večinoma vezan na jezo, ki bi osebo preplavila in bi bila pretirana glede na situacijo. Preplavi pa lahko tista emocija, ki ob sprožilcih razplamti še staro neizraženo čustvo, katerega naboj se je nabiral skozi življenje. Ko oseba v situaciji prepozna in predela staro nakopičeno jezo ter razume sprožilce, ki jo zanetijo, tudi aktualna jeza ni več ogrožajoča. Jeza postane vodljiva, kakor bi ji nadeli uzde. Oseba pride do spoznanja, da je izražanje jeze lahko koristno, saj jeza podpira odločnost, ta pa ukine nefunkcionalni dvom. Odločnost je aktivnost, ki posameznika potisne iz brezkončnega vrtenja v zanki dvoma in neaktivnosti proti zadanim ciljem.

Ko oseba opusti pretiran nadzor nad čustvi, se osvobodi nenehnega premlevanja. S čustvovanjem razvije notranjo orientacijo, ki jo vodi skozi odločitve v življenju, da lahko uveljavlja lastna načela. Kakor pravi Joubert; »Razum nam lahko pove, česa se moramo izogibati, vendar pa nam lahko samo srce pove, kaj naj storimo«.
Psihoanalitična psihoterapija ponuja predelavo vzrokov, ki iz nezavednega vzdržujejo simptome z delom v skupini ali individualno. Vzporedno s procesom predelave poteka korektivna samouresničitev posameznika, ki ni zgolj beseda na papirju, temveč resnična preobrazba.

Članica nekajletne skupine je ob zaključku procesa izrazila hvaležnost simptomom OKM, ki so jo pripeljali na pot predelave notranjih konfliktov, s tem se je osvobodila lastnih omejitev ter polno pričela razvijati svoje potenciale.


Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka


Morda bi vas zanimalo še:
Imate obsesivno kompulzivno motnjo?
Vse o anksioznosti
Samoocenjevalni test splošne anksioznosti

Oglejte si
naše terapevte




Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se