Težava nastane, ko skrbi postanejo stalne, pretirane in težko obvladljive. Takrat človek nima več občutka, da razmišlja zato, da bi našel rešitev, ampak da se misli vrtijo same od sebe. Ena skrb se komaj umiri, že se pojavi druga, ujamemo se v nenehno premlevanje in ruminiranje.
Pri generalizirani anksiozni motnji je v ospredju pretirana zaskrbljenost glede različnih področij življenja: zdravja, dela, odnosov, družine, financ, otrok, prihodnosti, odgovornosti ali vsakdanjih obveznosti. Pogosto se pojavljajo misli v obliki: “Kaj pa, če …?”
- Kaj pa, če se bo zgodilo nekaj slabega? Kaj pa, če zbolim? Kaj pa, če naredim napako? Kaj pa, če ne bom zmogel/a? Kaj pa, če se stvari zakomplicirajo? Kaj pa, če ne bom pravočasno vsega uredil/a?
A pri pretirani zaskrbljenosti skrb pogosto ne vodi v rešitev. Vodi v novo skrb.
Skrb kot poskus nadzora
Ena od pomembnih značilnosti generalizirane anksioznosti je težko prenašanje negotovosti. Človek ne išče samo odgovora, ampak občutek popolne gotovosti. Želi vedeti, da bo vse v redu, da se ne bo zgodilo nič slabega, da ni ničesar spregledal in da ima situacijo pod nadzorom.Težava je, da življenje redko ponudi popolno gotovost. Pri zdravju, odnosih, delu in prihodnosti vedno ostane nekaj neznanega. Če um potrebuje popolno zagotovilo, da bi se lahko pomiril, se skrb težko konča.
Zato se lahko oseba ujame v ponavljajoče preverjanje, analiziranje in iskanje zagotovil. Preverja informacije, sprašuje druge za mnenje, večkrat premleva isti problem, išče najboljši možni odgovor ali si vnaprej predstavlja vse, kar bi lahko šlo narobe.
Za kratek čas to lahko prinese olajšanje. Toda kmalu se pojavi nov dvom: “Kaj pa, če vseeno ni tako?” In krog skrbi se nadaljuje.
Kako ločiti koristno skrb od tesnobnega premlevanja?
Koristna skrb ima običajno smer. Pomaga nam priti do vprašanja: “Kaj lahko naredim?” Lahko vodi v odločitev, pogovor, načrt, seznam, dogovor ali konkreten korak.Tesnobno premlevanje pa se pogosto vrti v krogu. Namesto da bi prineslo jasnost, povečuje občutek ogroženosti. Po njem nismo bolj mirni, ampak bolj napeti.
Koristno načrtovanje se pogosto zaključi z dejanjem. Tesnobno premlevanje se pogosto zaključi z novo skrbjo.
Koristno vprašanje je: “Kaj je naslednji smiseln korak?” Tesnobno vprašanje je: “Kaj pa, če gre vse narobe?”
Kako se generalizirana anksioznost kaže?
Generalizirana anksiozna motnja se ne kaže vedno kot močan paničen strah. Pogosto se kaže kot stalna notranja napetost. Oseba je lahko utrujena, razdražljiva, težko zbrana, napeta v telesu in ima težave s spanjem. Zvečer se misli pogosto še okrepijo, ker je manj zunanjih nalog, ki bi preusmerjale pozornost.Pogosto je prisoten občutek, da mora biti oseba ves čas pripravljena. Kot da bi notranji sistem neprestano pregledoval okolico in prihodnost ter iskal, kje bi lahko šlo kaj narobe.
To je zelo izčrpavajoče, saj um deluje v stalnem načinu pripravljenosti.
Kaj lahko pomaga?
Prvi korak je, da začnemo razlikovati med reševanjem problema in premlevanjem skrbi.Vprašajte se:
- Kaj je pod mojim nadzorom in kaj ni?
- Kaj bi bil dovolj dober naslednji korak?
Kdaj poiskati pomoč?
Strokovno pomoč je smiselno poiskati, kadar skrbi trajajo dlje časa, jih težko ustavite ali pomembno vplivajo na spanje, zbranost, odnose, delo ali vsakodnevno počutje. Pomoč je priporočljiva tudi takrat, ko imate občutek, da se ne morete zares sprostiti, ker je v glavi vedno nova stvar, ki bi lahko šla narobe.Psihoterapija pomaga razumeti, kako se skrbi sprožajo in vzdržujejo. Pri generalizirani anksioznosti je pomembno delo z mislimi, odnosom do negotovosti, potrebo po nadzoru, iskanjem zagotovil in telesno napetostjo.
Cilj ni, da nikoli več ne bi skrbeli. Cilj je, da skrbi ne vodijo našega življenja.
Strokovnjaki, ki vam lahko pomagajo pri pretirani zaskrbljenosti in tesnobi
Morda bi vas zanimalo tudi:
Socialna anksioznost: simptomi, vzroki in kako jo prepoznati
Telesni simptomi anksioznosti: razbijanje srca, pomanjkanje zraka, omotica
Začarani krog tesnobe: kako misli, telo in vedenje hranijo anksioznost