Alkoholizem

Sindrom odvisnosti od alkohola (alkoholizem) je bolezen, za katero je značilno čezmerno pitje alkohola kljub negativnim učinkom, ki jih ima pitje alkohola na posameznikovo zdravje, delo in socialno življenje. Posameznik z alkoholizmom ne more nadzorovati svojih navad uživanja alkohola, kar ima lahko velike negativne učinke na njegovo zdravje, še posebej v primeru, da bolezen ni zdravljena.

Alkohol v Sloveniji
V Sloveniji vlada t.i. mokra kultura, kar pomeni, da je pitje alkohola v družbi zelo pogosto, hkrati pa so pogoste tudi škodljive posledice pitja. V povprečju zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, v Sloveniji vsak dan umreta dve osebi, zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo posamezniki pod vplivom okolja, pa vsako leto umre več kot 725 oseb (NIJZ, b.d.). Čezmerno pitje alkohola tako predstavlja grožnjo za duševno in telesno zdravje posameznika, njegove družine in celotne družbe.

Diagnosticiranje sindroma odvisnosti od alkohola
Diagnoza sindroma odvisnosti od alkohola ne vključuje količine popitega alkohola, ampak temelji na merilih, ki vključujejo vedenja. Posamezniki s sindromom odvisnosti od alkohola:

    • imajo spremenjeno toleranco – za isti učinek opitosti potrebujejo vedno večjo količino alkohola
    • imajo težave pri obvladovanju pitja – ne morejo nadzirati količine popitega alkohola oziroma prenehati s pitjem
    • pogosto čutijo močno željo po pitju alkohola
    • vztrajajo s pitjem alkohola kljub škodljivim posledicam – kljub temu, da so že prisotne določene negativne posledice (npr. bolezen, težave v odnosih), še vedno čezmerno pijejo alkohol
    • spremenijo dejavnosti zaradi uživanja alkohola – zaradi želje ali posledic uživanja alkohola prenehajo hoditi v službo ipd.
    • ob prenehanju pitja alkohola se pojavijo odtegnitveni znaki (halucinacije, slabost, tresenje rok)

Poleg tega imajo lahko posamezniki s sindromom odvisnosti od alkohola težave z govorom (nejasen govor, blebetanje), zanemarjajo osebno higieno, doživljajo pogosta nihanja razpoloženja in so lahko bolj impulzivni.

Vzroki alkoholizma in dejavniki tveganja
Do čezmernega pitja alkohola in diagnoze alkoholizma pride zaradi kombinacije različnih genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Pri nekaterih posameznikih so vzrok alkoholizma lahko psihološki dejavniki kot sta nizka samopodoba in impulzivnost, ali pa socialni in okoljski dejavniki, kot sta lahka dostopnost alkohola in pritiski okolice. Čezmerno pitje se lahko pojavi kot obrambni mehanizem, ki posamezniku omogoča soočanje s težkimi življenjskimi situacijami, hkrati pa verjetnost razvoja odvisnosti od alkohola zviša tudi revščina in fizične ali spolne zlorabe. Nekateri genetski faktorji lahko prav tako zvišajo dovzetnost za razvoj alkoholizma, vendar pa prisotnost alkoholizma v družini ne pomeni nujno, da ga bodo razvili tudi otroci.

Posledice alkoholizma
Čezmerno pitje alkohola ima lahko dolgoročne negativne posledice na različnih področjih. Alkoholizem lahko zviša tveganje za nastanek ali razvoj bolezni, hkrati pa vpliva tudi na posameznikovo počutje in odnose z drugimi. Posledice alkoholizma lahko med drugim vključujejo:

    • Spremembe v osebnih in profesionalnih odnosih - izguba prijateljev, izguba naklonjenosti družine (slabši odnosi, nasilje), izguba službe, večja konfliktnost
    • Prometne in druge nesreče
    • Alkoholno jetrno cirozo (jetra so organ, ki ga pitje velikih količin alkohola skozi daljše obdobje najbolj prizadene)
    • Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni
    • Povišano tveganje za razvoj demence
    • Motnje razpoloženja - anksioznost in depresija
    • Spremembe delov možganov, ki omogočajo uravnavanje čustev, odločanje, nadzorovanje impulzov in logično mišljenje
    • Povišano tveganje za razvoj raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesja in dojk

Zdravljenje alkoholizma

Zdravljenje z zdravili
Zdravljenje z zdravili je najbolj pogosto v prvi fazi zdravljenja in sicer v fazi razstrupljanja, v kateri posameznik preneha s pitjem alkohola. Zdravnik lahko predpiše zdravila, ki posamezniku pomagajo pri soočanju z odtegnitvenimi simptomi kot so tresenje, halucinacije, zmedenost, anksioznost ipd. Z uporabo zdravil lahko posameznik nadaljuje skozi celoten proces zdravljenja, kar omogoča lažje okrevanje, vendar pa je zdravljenje z zdravili najbolj učinkovito ob sočasni psihoterapiji.

Psihoterapija
Psihoterapija posameznika opremi z znanjem in veščinami, ki jih potrebuje za spreminjanje odnosa do alkohola in navad, ki so povezane s čezmernim pitjem. Psihoterapevt lahko pomaga pri razumevanju, zakaj je prišlo do alkoholizma ter razumevanju in spoprijemanju s posameznikovimi hrepenenji in željo po pitju alkohola. Terapija posameznika uči tudi tehnik, ki mu bodo v vsakdanjem življenju pomagale s prenehanjem pitja alkohola in mu pomaga, da ostane motiviran za doseganje cilja treznosti.
Psihoterapija lahko traja več tednov ali mesecev, odvisno od vrste psihoterapije in od posameznikovih težav, je pa proces psihoterapije izredno pomemben tudi za ohranjanje treznosti skozi daljše časovno obdobje, saj posamezniku nudi oporo, ki jo potrebuje, da vzdržuje pridobljeno stanje.
Psihoterapija lahko poteka individualno, lahko pa se posamezniki odločijo tudi za skupinsko terapijo oziroma vključitev v skupinske programe. Tak program je na primer program anonimnih alkoholikov, ki nudi podporo posameznikom z alkoholizmom. Skupinski programi so učinkoviti zaradi združevanja posameznikov s podobnimi težavami, kar jim omogoča, da se med seboj spodbujajo in si pomagajo pri okrevanju.

VIRI:
Nijz (b.d.). Alkohol. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/alkohol

Povzela Leja Mauko, študentka mag. psihologije

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 9, oktober 2022

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se