Stres na delovnem mestu

O stresu na delovnem mestu govorimo takrat, ko pride do neravnovesja med zahtevami in razpoložljivimi sredstvi, ki jih ima posameznik na voljo za izpolnjevanje teh zahtev (EU-OSHA). Najpogostejši delavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so pomanjkanje nadzora nad delom, neprimerne zahteve delavcem in premajhna podpora sodelavcev ter vodstva, neujemanje med delavci, slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu, negotovost zaposlitve, ...

Gre torej za vzorec odzivov, ki se pojavi, kadar zaposleni naletijo na delovne zahteve, ki ne ustrezajo njihovemu znanju, spretnostim ali sposobnostim in ki omejujejo njihovo sposobnost, da delo učinkovito  opravijo (European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions, 2007).


Pogubni učinki stresa na delovnem mestu

Raziskave kažejo, da je približno polovica evropskih delavcem mnenja, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost. Poudarjajo pogubne učinke z delom povezanega stresa na posameznike, posledično pa tudi visoko ceno, ki jo ta prinaša podjetjem in državam v širšem pomenu, saj je stres povezan s storilnostjo (npr. izostankom z dela).
Vpliv pretiranega doživljanja stresa se lahko kaže kot upad pozornosti, pozabljivost, povečan obseg napak, občutek živčnosti in razdraženosti, kot impulzivno in agresivno vedenje, … Dalj trajajoče doživljanje prekomernega stresa lahko privede do zdravstvenih težav, kronične utrujenosti in izgorelosti. Prav tako je doživljanje stresa na delovnem mestu povezano s slabimi odnosi na delovnem mestu, s slabšo produktivnostjo, absentizmom in presentizmom ter fluktuacijo zaposlenih.  


Posledica stresa je tudi absentizem

Podatki kažejo na splošni upad absentizma v Sloveniji v zadnjih letih, vendar pa odsotnost z dela kot posledica doživljanja hudega stresa in prilagoditvenih motenj nevarno raste. Podatki za leto 2014 tako kažejo, da je bilo na bolniškem dopustu zaradi posledic hudega stresa kar 7112 ljudi, ki so bili skupaj odsotni od dela 187 477 dni.


Slovenci na delovnih mestih podvrženi psihičnim pritiskom

Evropska študija podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, izvedena v letu 2010, je zajela tudi slovenske anketirance. Iz rezultatov je razvidno, da so Slovenci najbolj zaskrbljeni zaradi stresa, povezanega z delom, manj pa zaradi nasilja, nadlegovanja ali zastraševanja. Podatki Statističnega urada Slovenije iz leta 2007 kažejo, da je 40% zaposlenih poročalo o doživljanju psihičnega pritiska, večina teh je izpostavljalo časovni pritisk in preobremenjenost z delom, manjši del pa izpostavljenost nadlegovanju in zastraševanju. Podoben odstotek ljudi poroča tudi, da so v zadnjem letu trpeli zaradi splošne preutrujenosti.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Sem v stresu? Samoocenjevalni test - stres
Stres, stres, stres...

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov




Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se