Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij psihoterapije?
Že od nekdaj sem v sebi čutila željo, da bi rada delala z ljudmi, da je to področje, ki me najbolj osrečuje in kjer lahko največ ponudim. To me je pripeljalo do študija pedadogogike in kasneje do mojih prvih poklicnih izkušenj z odraslimi ljudmi s posebnimi potrebami. S tem so se  mi tudi odprla vrata do dela z otroki s posebnimi potrebami, ki me je navdajalo z veseljem, a hkrati  sem se tudi soočala z različnimi izzivi. Ob tem sem začutila, da je morda samo znanje in izkušnje, ki jih imam, velikokrat premalo, za opravljanje tako odgovornega poklica. Da je potrebno nekaj več. V tistem času sem si tudi ustvarila svojo družino in postala mama. Na površju odločitve za študij psihoterapije je bila želja po razširitvi znanj in izkušenj, ki bi mi nudile večjo oporo in varnost  na poklicnem področju, kakor tudi večje zadovoljstvo  v zasebnem življenju. A v procesu osebne učne izkušnje sem spoznala, da se je pod tem skrivala globlja potreba po srečanju same s seboj. Da je to pravzaprav najboljša vstopnica do zadovoljivih medosebnih odnosov, notranjega miru in tudi najboljša osnova za vsako delo z ljudmi, še posebej z ranljivo populacijo kot so otroci. Na začetku je bila moja vizija, da bi mi študij psihoterapije nudil  dobro podlago za delo z otroki v šolstvu.  Tekom samega študija in lastne terapije, pa se je krepila želja in tudi pogum, da se podam na samostojno psihoterapevtsko pot.

​Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Verjamem, da je pri večini psihoterapevtskih pristopov pomemben psihoterapevtski odnos, ki zdravi.
Psihoanalitična psihoterapija poteka v obliki pogovora in je proces, ki običajno poteka dlje časa. V ospredju je pojem nezavednega.V procesu terapije klient s terapevtom raziskuje svoj notranji svet s pomočjo tehnike prostih asociacij in sanj ter ozavešča nezavedne dele sebe. Odkriva tisto, kar je zunaj njegove zavesti, a vpliva na njegove misli, čustva in vedenje. Dotika se svojih notranjih strahov in konfliktov, ki jih s tem lahko prične bolje reševati in se od njih postopoma osvobajati.  V empatičnem in spoštljivem odnosu išče svojo resnico in avtentičnost. Psihoanalitična psihoterapija ni usmerjena v odpravo simptomov, ampak raziskujemo vzroke za nastale stiske. Posledično lahko klient ponovno pridobi večji nadzor nad svojim življenjem. Pomaga mu pri večjem razumevanju in toleranci do njega samega, s tem pa tudi do ljudi v njegovi okolici. 

Pomembno vlogo v procesu psihoterapije  ima klientovo doživljanje med samim terapevtskim procesom. Ni dovolj, da klient samo razume korenine svojih težav, ampak je ključna čustvena predelava le-teh v terapevtskem odnosu. Pomemben del obravnave je tudi analiza interakcije, ki se odvija med psihoterapevtom in klientom. Naš notranji svet se je gradil na podlagi izkušenj s pomembnimi drugimi in te izkušnje se zatem odražajo v kasnejših odnosih.

Ker smo pa tudi terapevti iste modalitete med seboj različni, z različnimi življenjskimi izkušnjami, si predstavljam, da vsak prida tudi svojo osebno noto v sam proces terapije. Prav tako pa je tudi vsak proces psihoterapije in odnos s posameznim klientom svoj in neponovljiv.

Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
​Misel in občutek, da se pred nekom, še neznanim, izpostavimo v vsej svoji ranljivosti, je lahko še posebej strašljiva. Še posebej tistim, ki nosijo v sebi mnoge neprijetne in boleče izkušnje ter razočaranja v odnosih z ljudmi. Verjamem, da je sprva potreben pogum, da se podamo na to, do zdaj še neznano pot, saj je psihoterapevtski odnos drugačen odnos, kot ga poznamo s svojimi bližnjimi. Prav tako psihoterapija zahteva velik časovni, emocionalni in finančni vložek. Hkrati pa je lahko to tudi prva priložnost, da se skupaj s terapevtom v varnem in zaupnem okolju podamo na raziskovanje in odkrivanje svojega notranjega sveta. Prva priložnost, da nas kdo  resnično sliši, razume in podpira, pri soočanju z bolečimi vsebinami in samim seboj ter odkrivanju radosti življenja, ki smo jih morda izgubili.

Valentina Cigoj, hvala za vaše odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 11, marec 2023

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se