Tino Turk, specializantko Jungovske analize (analitične psihologije) smo povabili na kratek intervju, da bi jo še bolje spoznali.


Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevtka?
Psiha je polje, kjer se srečajo telo, čustva, misli, zavedno in nezavedno; kjer se srečata zunanji svet in notranje doživljanje. Zame je najzanimivejši del človeka. Je naše neoprijemljivo bistvo, ki ga doživljamo in ga lahko spremljamo tudi takrat, kadar ga ne razumemo. Zato psiha ni le um in razum, ampak je veliko več kot to. Psiha je prostor, je srečišče vsega, kar lahko doživljamo in zaznavamo. Pri dobri terapiji na nek način 'gledamo s srcem in glavo' in se hkrati te notranje povezave zavedamo. Ukvarjanje s psiho je zato posebne vrste izkušnja. Tej se nikoli ne bi želela odreči, saj smo v ravno v tem stiku, ob raziskovanju psihe skupaj s sočlovekom, najbolj človeški.


Kaj je še posebej značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikuje od ostalih psihoterapevtov?
Sem zagovornica jungovskega načina razmišljanja*, kar pomeni, da v primerjavi z zunanjo storilnostjo dajem notranjemu doživljanju enakovreden (in včasih celo nadreden) pomen. Ko se osebnostno razvijemo v storilnostno vrednega člana družbe, lahko vseeno ostanemo prazni in nezadovoljni. Dosežemo vse, a smo nesrečni. Kako je to mogoče?
V povezavi s tem dejstvom menim, da čustvene (tudi simbolne, duhovne ali dušne) težnje posameznika spadajo med osnovne človekove potrebe. Iskanje smisla je zato zame ena izmed enakovredno relevantnih človekovih potreb, skupaj z zdravjem, varnostjo, socialno vključenostjo in ustvarjalno angažiranostjo. Po Jungu ima življenje teleološko komponento. Ta nam, če smo pozorni, kaže, kaj življenje pričakuje od nas in kaj mi lahko pričakujemo od življenja, in s tem se strinjam.
Sem tudi zagovornica sicer nepopularnega mnenja, da je določeno čustveno neudobje ključno za človekov razvoj, saj rabimo izkusiti celega sebe, ne samo prijetne in t. i. pozitivne vidike sebe. 'Pozitivnost' je postala nova oblika politične korektnosti, obveza, s katero se ne strinjam, saj se ravno ob spoznavanju in izražanju celega (tudi neprijetnega) sebe tudi 'celimo'.
*globinska analitična psihologija, ki jo je prvi razvil C. G. Jung


Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?
Mogoče vztrajnost, nisem pa prepričana, saj malokrat govorimo o meni. Ljudje imamo izjemno sposobnost samoregulacije, moja naloga je, da jo sočloveku pomagam najti in razviti in pri tem se zelo trudim. Faz v procesu je veliko, končno opolnomočenje osebe, s katero delam, pa je zame zelo pomembno. Mislim še, da je mojim strankam najbrž všeč iskrenost, sicer bi si verjetno izbrali koga drugega. Edino, kar sem direktno slišala od stranke je, da imam zanimiv, raziskovalen odnos ki vzbuja upanje in da se mi vidi, da imam rada ljudi. Tega zadnjega ne skrivam, sem ekstravertirana oseba.


Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije, a ve, da jo potrebuje?
Predlagala bi, naj počaka, da bo želja dovolj močna, a naj medtem raziskuje, zakaj okleva.
Česa se bojim? Kaj imam od tega, da vztrajam v stari situaciji? Zakaj se odrekam novim možnostim? - to so nekatera pomembna vprašanja pri procesu vstopa v psihoterapijo.
Predlagala bi še, naj gleda na psihoterapevtski proces kot na raziskovalni proces, kjer raziskuje samega sebe in naj se ne boji neznanega ter lastnega nezavednega, temveč naj stopi z njim v dialog. Naj si dovoli izkušnjo sebe, avanturo vase.
Naj najde psihoterapevta, ki mu ustreza in naj z njim vztraja. Ko gremo po pomoč, gremo v bistvu 'po moč' – po svojo moč. Je pa pomembno, da to počnemo z nekom, ki mu lahko zaupamo.


Kam usmerjate svoja zanimanja in interes v prostem času, imate kakšen zanimiv hobi?
Občudujem vse oblike živosti, narave, zavedanja in kreativnosti ter dobro hrano.


Tina, hvala za odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se