Sanjo Kosi, specializantko psihoanalitične psihoterapij smo povabili na intervju, da bi jo še bolje spoznali:


Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevtka?

Najbrž je bil to en dolgi nezavedni proces iskanja sebe in osebnega poslanstva.
Ljudje, ki sem jih spoznavala v svojem življenju in njihove življenjske zgodbe, so že od nekdaj s posebnim zanimanjem in senzitivnostjo pritegnili mojo pozornost ter zanimanje za človeka in njegovo notranjost nasploh. Najbrž s tem v povezavi, sem toliko lažje našla odgovor na vprašanje, ki sem si ga zastavila v obdobju pred študijem psihoterapije, ko sem se ponovno spraševala, kaj je moj smisel v življenju, tudi to, kaj si zares želim delati v življenju. To so bila zame pomembna odkrivanja in prelomna vprašanja, ki so mi pomagala uresničiti tisto, kar je bilo pravzaprav že v meni. Tako se je z vpisom na študij psihoterapije zame začela pot dolga tisoče kilometrov, pot spoznavanja in razumevanja človekove notranjosti in kar je meni najbolj dragoceno, moje osebno potovanje.
Na to pot sem se podala s pogumom, vztrajnostjo, potrpežljivostjo in predanostjo.

Kaj je še posebno značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikuje od ostalih psihoterapevtov?

Težko bi opredelila, po čem je moja psihoterapija drugačna od drugih.
Vsaka psihoterapija je že sama po sebi drugačna, tudi če gre za enako psihoterapevtsko modaliteto. Gre za to, da smo si med seboj različni. Psihoterapevtski odnos je vzajemen in vanj vstopamo z našimi raznolikimi osebnostmi in izkušnjami, kar tudi ima pomemben vpliv na ta proces. Se pa v našem poklicu, kakor tudi v vseh ostalih poklicih, vsi terapevti učimo in trudimo postati najboljši del sebe, se pravi preseči »obrtnika« in postajati »umetnik«.
Vsak odnos je zame pomemben odnos, enkraten in neponovljiv in za vsakega posebej sem neizmerno hvaležna.

Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?

To bi morda morali vprašati njih... Pa vendar, moja predstava je, da sem tam za njih. Da ustvarjamo topel in zaupni odnos, v veselju, bolečini, raziskovanju. Da lahko v varnem in zaupnem okolju čim več doživijo, kar se mi zdi, da je za mnoge posameznike včasih težko. Da odkrivajo svojo notranjost, da kar je konfuzno, postane jasno.
Skupaj z njimi se veselim njihovih napredkov, osebne rasti in vere vanje.
Verjamem, da vsi moji klienti vedo in čutijo, da so pomembni zame.


Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta, a ve, da jo potrebuje?

Spodbudila bi ga, da najde moč, da zbere pogum in naredi prvi korak. To je običajno najtežje. Da si omogoči priložnost, da si bo lahko prisluhnil in da ob tem ne bo sam. Sami sebi smo pogosto »slepe pege« in tudi zaradi tega težje sami raziskujemo svojo notranjost.
Kadar si ne prisluhnemo, ko so glasovi znotraj nas že glasni in kričijo po pomoči, se težave lahko povečajo. Psihoterapija je eden najboljših načinov na poti do lastne osvoboditve in iskanju najpomembnejših življenjskih odgovorov.

Kam usmerjate svoja zanimanja in interes v prostem času? Imate kak zanimivi hobi?

Kadar ne delam, je zame najpomembnejši čas, ki ga preživim s svojo družino. Moji dragi, vesolje, zrenje v nebo, narava, živali, spraševanje o stvareh, ki nimajo končnega odgovora, ustvarjalnost in trenutki zase - to so stvari, ki jih imam zelo rada.

Sanja Kosi, hvala za odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se