Za študij psihoterapije sem se odločil, ker lahko znotraj psihoterapije izpolnjujem življenjski cilj in poslanstvo obenem, in sicer da lahko pomagam ljudem, ki so potrebni pomoči in da lahko delam tisto, kar me najbolj veseli in to je delo z ljudmi.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Življenje v današnji družbi je polno brezciljnega tavanja in smiselne usmeritve. Smisel življenja je okrnjen in človek ima občutek, da se je na življenjski poti izgubil, kar se kaže preko različni psihosomatskih težav. Današnjemu človeku primanjkuje življenjski ZAKAJ? Kadar človek pozna lasten ZAKAJ, potem nobeden KAKO ni pretežak. Človek je svoboden, vendar znotraj te svobode tudi odgovoren, odgovoren zase in za druge. Ravno ta odgovornost človeka vleče, da poišče svoj življenjski zakaj- svoj življenjski smisel. Moje poslanstvo je pomagati sočloveku poiskati njegov ZAKAJ. Moj smisel je pomagati odkriti Vaš smisel.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Za vsako (ne)odločitev sta potrebna pogum in odgovornost. Pogum, da (ne)odločitev implementiramo in odgovornost, da stojimo za svojo (ne)odločitvijo in njenimi posledicami. Odločitev za psihoterapijo zahteva veliko poguma in odgovornosti, predvsem zato, ker je to najboljša življenjska odločitev in življenjska naložba. Ko človek razume, da psihoterapija, vodi k bolj kvalitetnemu in boljšemu življenju, kjer človek odpravlja lastne pomanjkljivosti in osebnostno raste, potemtakem noben pogum ni prevelik in nobena odgovornost ne pretežka, ampak ravno pravšnja ,da človek sledi k lastnemu idealu.