Radovednost do tistega, kar ne vidimo. Kar se dogaja v nas in kako to vpliva na naš vsakdan. Občutek, da je nekje v nas del, ki nam lahko pomaga, če mu pustimo. Da je vse kar potrebujemo že v nas. Nekje globoko se tega zavedamo, vse kar nam je potrebno je, da to raziščemo, ozavestimo, sprejmemo in si dopustimo, da postanemo to, kdor zares smo. Verjamem, da je k izbiri študija pripomogla tudi moja kironska izkušnja, ranjenca, ranitelja in na koncu zdravitelja. V prvi vrsti sebe. Vsi smo ljudje ne glede nato, v kakšnih vlogah se znajdemo. Sicer pa je bila odločitev za psihoterapijo verjetno najbolj spontana odločitev v mojem življenju. Prava, kot se je izkazalo.
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
C.G. Jung, oče jungovstva, je bil človek svojega časa, njegovi notranji vzgibi, ideje in fantazije, pa veliko pred njim. Sanje, simboli, pravljice, miti, kompleksi, sinhroniciteta, umetnost, kreativni vzgibi, spiritualnost, arhetipi, polarnost, so samo nekatere izmed posebnosti in načinov, kako si jungovski terapevti pomagamo na poti individuacije, ki je v jungovski analizi termin, za pot vsakega posameznika, kjer je čutiti polnost, celost življenja ter povezavo s sabo, ne samo cilj v terapiji, ampak tudi cilj vsakdana, tudi ko je terapije enkrat konec. S koncem terapije, se individuacija namreč ne konča. Je vseživljenjska. Posledica terapije je boljši pretok življenjske energije v telesu in večja povezanost s samim seboj. Vsak posameznik v sebi skupaj z razlogom za stisko, nosi tudi pravo rešitev zase. Terapije je samo način, kako se z njo povezati.
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Mogoče odgovor na to vprašanje najboljše povzame misel psihiatra dr. Željka Ćurića, s katero se lahko zelo poistovetim in ki pravi: »Ko imajo ljudje pokvarjen avtomobil, gredo k mehaniku, kadar si želijo urediti pričesko, gredo k frizerju. Ko pa pride do psihe, zamahnejo z roko in rečejo, ah to bom že sam. Problem je v tem, da je psiha bistveno bolj zapletena kot pričeska.«
Nina Gumzej, hvala za vaše odgovore.