Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij psihoterapije?
Za študij psihoterapije sem se odločila v povezavi z mojim delom na Oddelku za psihiatrijo. Psihoterapevtsko znanje in globlje razumevanje človeka pripomore k boljšemu delu, kvaliteti in osebnemu zadovoljstvu. Hkrati se je spremenil tudi moj pogled na sebe in ljudi ter življenjske situacije, ki se prepletajo med nami.

Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Ljudje celo življenje sobivamo v skupinah. Na začetku v primarni družini, vrtcu, šolah, prijateljskih krogih, v skupine nas združujejo naši hobiji in interesi, službeni timi, družine, ki si jih ustvarimo. V današnjem času je veliko poudarka na posamezniku kot individuumu, ki se mora sam čim bolje razviti, pozabljamo pa na naše povezave, ljudi, pomembne druge in dinamiko, ki se med nami dogaja. V času epidemije se je izkazala osamljenost za težavo nas vseh in pokazala pomembnost povezovanja z drugimi.
Prvotna socialna skupina je družina, ki oblikuje osebnost in daje identiteto. Pacient v terapiji je pravzaprav "grešni kozel", nosilec konflikta znotraj te mreže. Terapija je obravnava mreže motenj bodisi v primarni družini ali (po transferu) v skupini tujcev, v nadomestni, terapevtski skupini (Bateman, Brown, Pedder 2000).
Člani se odzivajo na dogajanje v skupini skladno s tem, kar to dogajanje prebudi v njih (s potlačitvijo, izolacijo, udejanjenjem, projekcijo, introjekcijo, projektivno identifikacijo, zanikanjem …). Tak odziv je Foulkes imenoval »resonanca«.
Naslednji pomemben koncept je zrcaljenje. Skupina daje priložnost za odkrivanje podobnosti in razlik med člani. Član lahko v drugih vidi sebe ali dele sebe, tudi zatrte, in tako pride v stik s pomembnimi deli sebe. Zrcaljenje okrepi komunikacijo in razumevanje sebe in drugih.
Komunikacija najpogosteje poteka z besedami, lahko pa tudi z mimiko, gibom, tišino, pogledom, nasmehom, šepetom … Skupinska analiza je v temelju analiza komunikacij v skupini. Terapevt širi in poglablja komunikacijo, sprejema in opazuje komunikacijo na različnih ravneh in jo »prevaja« v sporočilno obliko.
Poleg tega, da je psihoterapevtska metoda, ki izboljša kakovost življenja, je skupinska analiza uporabna tudi v izobraževanju in usposabljanju, za svetovanje organizacijam in drugje, kjer je potrebno ali koristno poznavanje skupinskih procesov in spretnost ravnanja z njimi.

Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
​Nič hudega, vse stvari v nas rabijo, da dozorijo. Odločitev za vstop v terapevtski proces je pogumen korak in zavedanje, da se verjetno ne bo lahko soočiti s stvarmi, katere oklevamo razrešiti. Pomembno je, da ko se ukvarjamo z mislijo na psihoterapijo, da vemo kam se obrniti, imamo potrebne informacije o kvalificiranih psihoterapevtih in pristopih, ki bi ustrezali za tovrstne težave.

Mateja Lajh, hvala za vaše odgovore.


Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se