Človeško delovanje mi je bilo od nekdaj fascinantno. Zakaj se vedemo, tako kot se vedemo? Zakaj se na določeno situacijo odzovemo na en način, na drugo situacijo pa na popolnoma drugačen? Zakaj imamo z nekaterimi ljudmi dobre odnose, pri drugih ljudeh pa ne uspemo najti pravega stika in se z njimi povezati? Vsa ta vprašanja so me pripeljala do študija psihologije, ki mi je ponudil marsikater odgovor glede naše duševnosti. A kar mi je manjkalo, je bilo znanje, veščine, tehnike, kako ta spoznanja vpeljati v prakso in pomagati posameznikom raziskovati njihovo funkcioniranje, njihovo vedenje, njihovo čustvovanje ter jim biti v oporo pri osebnostni rasti in oblikovanju novih vzorcev delovanja. S tem namenom sem se odločila za študij psihoterapije, preko katerega sem poleg znanja pridobila tudi neprecenljivo izkušnjo lastne psihoterapije, zaradi česar dobro razumem, kako je biti klient, kaj vse s sabo prinaša raziskovanje sebe, svoje preteklosti, svojih vzorcev in kako izpolnjujoče je spremljati vse spremembe, ki jih vnesemo v svoje življenje po tem, ko vzpostavimo stik s sabo, s svojimi željami in potrebami.
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Ključni element integrativne psihoterapije je odnos med terapevtom in klientom. Terapevtski odnos nudi možnost preigravanja preteklih odnosov ter modeliranje novih, bolj funkcionalnih odnosov. Tako terapevt kot klient sva aktivno vključena v terapevtski proces in sva tako enakovredna udeleženca na poti do izpolnjevanja postavljenih terapevtskih ciljev. Cilj integrativne psihoterapije je integracija osebnosti, kar pomeni integracijo čustvenih, kognitivnih in fizioloških sistemov posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije. Prednost integrativne psihoterapije je v tem, da združuje različne psihoterapevtske pristope (psihoanalitično terapijo, geštalt terapijo, transakcijsko analizo, na klienta usmerjeno terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, ...), kar omogoča, da se lahko vsakemu klientu in problematiki prilagodimo in uporabimo pristop, metode in tehnike, ki so zanj najustreznejše in preko katerih najlažje pride v stik s samim seboj.
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Za psihoterapijo ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Prav tako nobena stiska ni premajhna ali prevelika. Obisk psihoterapevta izraža notranjo moč in pogum, da ste se pripravljeni soočiti s svojimi stiskami in osebnostno rasti. Odkrivanje svoje duševnosti in potovanje po svojem notranjem svetu je čudovito, polno presenečenj, uvidov in spoznanj. Delo na sebi v okviru psihoterapevtskega procesa ni nujno vedno le lepo, enostavno in prijetno, a tudi to je pomemben del psihoterapije, tako kot tudi življenje ni ravna črta, ampak vključuje tako vzpone kot padce. A ker sva v psihoterapijo vključena dva, tako jaz kot terapevt in vi kot klient, pri tem ne boste sami, ampak se bova skupaj soočala s čimerkoli nama bo postreglo psihoterapevtsko raziskovanje.
Maša Vozlič, hvala za vaše odgovore.