Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij psihoterapije?
Moja prva služba je bila v Vzgojno-izobraževalnem zavodu v Smledniku, kjer sem delala z mladostniki od enajstega do šestnajstega leta. Zavedala sem se, da je pomemben dejavnik družina, zato sem z njimi vzdrževala stalen stik vsaj preko telefona, osebno oz. na rednih timskih sestankih. Velikokrat sem občutila nemoč ob srečanju z njihovimi ranami, bolečinami, ki so jih kazali navzven na zelo različne načine (s prestopništvom, nekateri s težkimi kriminalnimi dejanji).

Spoznala sem, da potrebujem temeljita dodatna znanja, da bom lahko učinkovito pomagala tem fantom. Vpisala sem se na podiplomski študij sistemske družinske terapije. Bil mi je blizu, glede na potrebe in mojo osebno usmerjenost.
    ​
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Sistemska družinska terapija je osnovana na predpostavki, da lahko posameznika razumemo le, če nanj gledamo celovito in raziščemo njegove odnose z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Člani družine so med seboj vedno povezani na različne načine. Vse, kar se dogaja z enim članom, vpliva na druge in nasprotno. Razvojne spremembe, ki jih doživi družina kot celota, vplivajo tudi na posameznika in njegovo vedenje ter njegovo doživljanje dogodkov izven družine. Prehodi iz enega razvojnega obdobja v drugo zahtevajo prilagajanje vseh članov, dodatni in nepredvidljivi problemi pa lahko še bolj porušijo ravnovesje v družini. Družinski člani se lahko znajdejo v začaranem krogu in ne zmorejo spremeniti medsebojnih odnosov; pojavi se lahko simptom, ki vzdržuje ravnovesje družine.

Terapevt v zaupnem in spodbudnem okolju pomaga družini raziskati vzorce vedenja in njihova prepričanja ter spremeniti tiste, ki jo ovirajo pri razvoju. Družini pomaga vzpostaviti razmerja moči, ki ji omogočajo boljše delovanje. Družino spodbuja, da uporabi svoje izkušnje, znanja in sposobnosti, ter ji pomaga sprejeti drugačne poglede na težavo, kar omogoči tudi spremembo v vedenju. V terapijo se po potrebi vključujejo tudi pomembne osebe iz okolja, npr. stari starši, učitelji in drugi. Njegovo delo temelji na določenih teorijah, metodah in tehnikah.
    ​
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Ne se bati poiskati pomoč. Vsi se kdaj znajdemo v situaciji, v kateri potrebujemo uho, ki nam prisluhne, ramo, na katero se naslonimo. Prvi korak je najtežji, potem pa sledita olajšanje in razbremenitev. Psihoterapija je naložba v boljše počutje, v prihodnost in lastno rast. Človeku da potrditve in razjasnitve določenih situacij oz. odprejo se novi pogledi, nove perspektive na življenje. Odkrijejo se nove možnosti za spoznavanje sebe in svojih vplivov. Medsebojne odnose razumemo na drugačen način, tako pri sebi, v svoji družini in v službi. Omogoča spremembe in adaptacije nanje.

Prepričali so me komentarji številnih klientov, kot so  »Vam lahko vse povem kot nikomur drugemu«; »Počutim se veliko lažjega«; »Vaša beseda mi je odkrila nov pogled, odprla novo pot«; »Povabil sem še prijatelja …«

Marija Marenk, hvala za vaše odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 10, januar 2022

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se